Saj bomo pridni!

Dragi Janez, oprosti! Obljubljam, da bomo odslej bolj pridni. Nič ne bomo govorili o piarovki, ki si jo poslal na STA, nič o naši dragi televiziji, nič o prodaji Mercatorja, nič o Patriah, nič o zasebnem šolstvu, nič o klientelizmu in kurupciji, nič o Strojanih, nič o izbrisanih, nič o Globalu, nič o inflaciji, nič o kruhu v smetnjakih, …

Janez, oprosti nam! Nismo vedeli, da ti je mar.

Kritiko in kritike bomo pometli pod preprogo, da boš ti lahko v miru in zbrano vladal, kadroval, potoval in sestankoval ter predsedoval Evropi. Niko že piše hvalnico prelepi Sloveniji pod Janezom, ki jo bomo čim prej dostavili svetovnim medijem, ki baje – komplot komunajzarski – ne pišejo lepo o tebi.

Hvala velikemu vodji – tebi, Janez! – na tej nedvomno nujni lekciji iz demokracije (kitajske inštrukcije?). Ponižno se oproščamo zaradi trušča, ki te je – velikega reformatorja, kmalu tudi neustrašnega kapitana evropske barke, vizionarja globalnega formata – tako strašno motil pri neumornem delu za dobro partije, naroda, Evrope, sveta in vesolja. Ko pogledam nazaj, ne vem kako si zmogel prenašati to nehvaležno ljudstvo, to paglavsko opozicijo, te nedržavotvorne medije (vsaj Vodušek ti je stal ob strani, hvala bogu in Možini).

Ti kar vladaj, predseduj, mi bomo ponižno tiho v neizmerni hvaležnosti, da si nam bil dan za vodjo.

A vedi, da bodo volitve; in na tistih volitvah ti bomo namenili nagrado, ki gre veličinam tvojega kova – saj jo poznaš, reče se ji Ropotarnica zgodovine – nato pa se bomo šli demokracijo zares (hm). Tisto s truščem, hrupom, z ropotom, nehvaležnim ljudstvom in predrznimi mediji.