Drugi dom
Saga o Mobitelu
| 28. april 2008 | Slovenija | pegasus
Danes (ali pa včeraj, predvčerajšnjim, odvisno od čakanja v “čakalnici”) se je Jure, pogost publicist na teh straneh, obregnil ob članek Simone Toplak v Financah, ki ni preveč spoštljiv do lika in dela nekdanjega predsednika uprave Mobitela, Antona Majzlja, ravno tako ne do nekaterih metod nekdanje vladajoče stranke in časov, ko so pri nas kraljevali še od same države požegnani monopoli. Tako je nad Simonino trditev
“Spomnite se, kako smo plačevali neznanske natege in cene storitev, ker ni bilo konkurence.”
padel naslednji “protiargument”:
“Khm… očitno je moj spomin res potreben remonta, ker se mi po glavi vrtijo samo tiste razpredelnice, kjer so slovenske cene mobilnih komunikacij med najnižjimi v Evropi”
Khm, kaj pa vem, morda so sedaj cene mobilnih komunikacij celo res med najnižjimi v Evropi. Ampak Simonina trditev “SMO plačevali” je napisana v pretekliku in vsak, tudi tisti, ki mu slovnica nikoli ni kaj preveč dišala, ve, da se to nanaša na čas enkrat v preteklosti. In v tem primeru se da zelo natančno določiti ta trenutek v preteklosti. Nanaša se namreč na čas pred 1.marcem 1999. Če se ne spominjate dogajanja na sceni pred tem datumom, vam ne gre nič zameriti. Do takrat je namreč Majzljev Mobitel užival radosti popolnega monopola nad mobilno telefonijo. In ga tudi zares nesramno izkoriščal, tako da je bila navadnim smrtnikom tako rekoč nedostopna. Ker rad sledim tehnološkemu napredku, se še živo spominjam, da je ta reč zaskominala tudi mene. Saj veste, kako rad avto crkne ravno kje v vukoj*bini… Obisk Mobitelove poslovalnice pa me je popolnoma streznil. Res škoda, da si nisem arhiviral cenika z naravnost oderuško osnovno naročnino, da bi se sedanja cena minute pogovora nominalno izenačila s takratno, bi potrebovali še vrsto let s trenutno aktualno stopnjo inflacije, in, pazite to, če ste želeli pošiljati SMS-e, ste morali k prej omenjeni oderuški naročnini še nekaj doplačati, kar seveda ni vključevalo toliko in toliko brezplačnih sporočil na mesec. Da niti ne omenjamo, da je bilo treba telefon (tisti sloviti Ericssonov “zidak”) kupiti posebej. Kot ste seveda uganili, takrat še ni bilo nobenega razloga za akcije, kjer bi se dalo v zameno za nekajletno zvestobo vsaj telefon dobiti s popustom. Pa povejte, če to ni neznanski nateg. Skratka, stvar je bila namenjena res tistim, ki so jo nujno potrebovali in s stisnjenimi zobmi plačevali te oderuške cene.
Kdo ve, koliko časa bi ta zgodba trajala, če na veliko žalost predsednika neke sedanje (in upam, da tudi prihodnje) opozicijske stranke Slovenija ne bi pristopala k EU. Tisti EU, ki nam je poleg španskega kompromisa in predčasnega zaprtja brezcarinskih prodajaln vsilila celo nekaj tako nezaslišanega, kot je vzpostavitev konkurence na trgu mobilne telefonije! Takratni LDS-ovi oblasti tako ni preostalo drugega kot razpisati natečaj in koncesijo oddati izbranemu takrat še švedskemu Simobilu (samo kot zanimivost, upravi je takrat načeloval trenutno prvi Telekomovec Bojan Dremelj), ki je svoje omrežje zagnal že omenjenega prvega marca 1999. Pri tem nikoli niso znali pojasniti, zakaj niso koncesije podelili še vsaj Digitelu, da bi uporabniki dobili še več izbire, državni proračun pa vsaj še eno koncesnino več.
Spominjam se še, da me je nekaj dni pred tem datumom v nabiralniku pričakala Simobilova zloženka. Ko sem, še dobro spominjajoč se prej omenjenega šoka, prišel do cenikov, sem moral dobro preveriti, če niso cene slučajno bile v takrat še svežih in zelo fiktivnih evrih, nato pa mi je le ušel znameniti vzklik legendarnega Mladena Delića: “Ljudi, pa je li to moguće!“. Da, “stvarno je bilo moguće”, Mobitel je nenadoma imel na izbiro le, da mu že prvi dan vse stranke prebegnejo h konkurenci ali pa “čudežno” spusti cene na razumnejšo raven in se prične obnašati tržno. Ob predstavitvi uporabniku bolj prirejenih paketov so se te “igračke” začele prijemati tudi med ljudmi, ostalo je pa zgodovina… No ja, komu bi že šlo največ zaslug za racvet mobilne telefonije na sončni strani Alp?
Če so uporabniki že na vsak način morali okusiti sladkosti tržnega boja med konkurenti, pa je siva (pravzaprav blond) eminenca za telekomunikacije v takratni vladajoči stranki morala dobiti neko protiuslugo. Simobil je tako bil prisiljen na čelu uprave ustoličiti politika “prave” stranke, nekdanjega zunanjega ministra, ki je bil, pa naj se sliši še tako neverjetno, celo slabši od Rupla, in nekdanjega “poslovneža” (še pomnite, tovariši, neslavno propadli Eon) Zorana Thalerja. Seveda so vrabci čivkali, da je bila ta menjava politična, dokončno pa se je to dokazalo dve leti pozneje, vmes je SDS končno strmoglavila LDS, ko so sedaj že avstrijski lastniki Simobila modro počakali (pri tem bi se nepotrpežljivi Janševi kadroviki lahko marsikaj naučili) na konec mandata in Thalerju brez milijonskih odpravnin pokazali vrata. Drugi dokaz je Western Wireless (pri nas znan po blagovni znamki Vega), ki je državo tožil zaradi neurejenega trga pod prejšnjo oblastjo. Na koncu je Janševa vlada končala spor s poravnavo, WW pa se je umaknil s slovenskega trga. Hja, če nobena od hudih obtožb res ne bi držala vode, mi lahko poveste en sam razlog, zakaj vlada ne bi počakala, da zadeva dobi sodni epilog? Ko smo že tej zadevi, bi se vsak levičar moral seznaniti s takratno vlogo tenutno prve dame ostanka ostankov LDS, Katarino Kresal. Da ne bo pretežko, je to “domačo nalogo” opravilo kar nekaj medijev, med njimi tudi “pravoverna” Vest.
(Še brez glasov)
Loading ...
ad. 1 to je prva objava, ki sem jo cenzuriral. kdo si je z mobitelom podaljševal one me v bistvu ne zanima
ad. 2 uporaba preteklika mi je jasna, hvala.
ad. 3 kot študent sem imel mobitel še pred letom 1999. “Ljudi, pa je li to moguće!“
ad. 4 cene, ki jih je takrat zaračunaval mobitel, so bile podobne cenam po Evropi. Ne moreš primerjati cen in storitev na “zrelem” trgu in trgu, ki je šele v razvoju. Prenosniki so še pred leti stali več tisoč dolarjev, danes jih dobiš že za 500. Mater, so nas nategovali.
ad. 5. poravnavo je sklenila Janševa vlada, čestitam. Mobitel in Simobil sta se za drobiž znebila konkurenta, WW pa je zgubil milijarde. Kaj ti pove logika, čigavi argumenti so bili boljši?
ad. 6 Slovenija je začela uvajati mobilne komunikacije z nekajletnim zaostankom za zahodno Evropo. Največji pri NMT, manjši pri GSM, pri 3 in 3,5 pa smo med prvimi. Zaostanek se je, logično, nekaj časa kazal tudi pri storitvah.
ad.7. pri mobitelu gre za dokaj tipično zgodbo infant industry protection, pri kateri se večini neoliberalcev zmeša, je pa to tudi edin zgodovinsko dokazan in preverjen način za pot iz zaostalosti (koreja, japonska, tajvan, hong kong… )
ad. 8. nihče ne zanika, da je bil kasnejši prihod konkurence koristen - to je itak ključni moment prej omenjene zgodbe.