Drugi dom
Reporter? Več kot izpolnil pričakovanja!
| 31. Maj 2008 | | Jure
Z nakupom druge številke mi je vendarle uspelo pokukati v nov izdelek samooklicane smetane slovenskega preiskovalnega in profesionalnega žurnalizma. Ekipi Reporterja je potrebno že takoj na začetku iskreno čestitati, saj je pričakovanja več kot izpolnila. Boljše početi tega, kar so si zadali begunci iz Maga, v tej državi ne zmore (verjetno pa tudi noče) nihče.
Vzemimo recimo »nosilni« preiskovalni članek izpod peresa Nenada Gluecksa, v kateri se slednji spravi na Danijelo Rankovič, sedaj že bivšo najbogatejšo Slovenko. Veliko slik, poročanje iz »zasledovanja«, popisovanje klicarjenja brez odgovorov… Veliko strani za nekaj, kar smo že itak izvedeli od drugje, ali pa je v celotni »tajkunski« zgodbi zelo obrobnega pomena - vse je seveda začinjeno z vrhunsko profesionalnostjo in etičnostjo. Menda, naj bi, govori se… Saj sem rekel, preiskovalni žurnalizem na vrhuncu, sistematično opremljen s takimi cvetkami:
Menda ima največji vpliv za njegov (op. Boška Šrota) pohlep po denarju žena Anica Šrot Aužner.
Relevantnost in dokazljivost informacij sta trdna kot armiran beton.
Umetniki so sila spretni tudi pri podpisovanju fotografij. Tako se jim pri eni zapiše:
Katarina Kresal bi težje prišla v Janševo vlado kot Gregor Golobič, ki je lačen oblasti.
Ali pri fotografiji Nika Toša:
Bolj kot sodnica Toš Zajšek je javnosti znan njen oče, Niko Toš, vodja laboratorija za raziskovanje in ustvarjanje javnega mnenja.
Zanimiva in poučna je ta strast novinarske ekipe do tovrstnih »družinski« oziroma »krvnih« povezav. Kri ni voda, komunajzarstvo pa je po mnenju piscev očitno vsaj dedno, verjetno pa tudi nalezljivo.
Pri zgodbi o domnevnem spolnem deliktu poznanega radijca umetniki vse skupaj opremijo s fotografijo, ko se domnevni storilec rokuje z Drnovškom. Zagotovo naključje.
Polit-ekonomski odsek je prevzel vsestransko razgledan in idejno odprt blogerski kolega Rok Spruk. Prevzeti je nekoliko skromna oznaka; Spruk, še vedno študent, je polit-ekonomski odsek Reporterja. Se pa avtor pri intervjuju z Johnnyjem Munkhammarjem nekako ni mogel odločiti, ali gre za vodilnega švedskega (podnaslov) ali pa že kar svetovnega (prvi odstavek) politično-ekonomskega analitika. Zagata nevšečna, ki pa je ne odpravi niti Wikipedia, ki je o tej silni libertarni avtoriteti globalne slave nenavadno kratka. Očitno gre za vodilnega strokovnjaka v neki drugi realnosti, za razkrivanje katere smo lahko Reporterju silno hvaležni.
Pod črto: ne dvomim, da bo Reporter našel svojo tržno nišo. Nisem sicer povsem, če bo dovolj velika za finančno preživetje, sploh ker lahko v drugi številki objavljene oglase preštejemo na prste ene roke. Za konec moram še priznati, da bom zaradi komunajzarske norosti, nerazsodnosti in še česa, pri naslednjih številkah denar raje investiral v kaj drugega. Ob prebiranju namreč nikakor nisem uspel najti opravičila za trpljenje : v kolikor niste že skoraj versko prepričani, da je slovenski levi politični spekter čisto utelešenje samega hudiča, se je čez strani kar težko prebijati. Idealno čtivo za paranoidni del skrajnega roba slovenske desnice. Hvala, ampak, ne hvala.
(Še brez glasov)
Loading ...
Pričakovati je bilo, da bo Reporter nadaljevanje starega Maga. Tako da je verjetno tvoje prebiranje služilo samo temu preverjanju. :) Prvo številko sem tudi sam prelistal.
Koliko pa je sedaj tednikov, ki pokrivajo v pretežni meri politične teme, na Slovenskem? Predvsem me zanima, koliko je skupna prodaja vseh tednikov. Zdi se mi, da samo redki še kupujemo vsaj enega. Kupujem samo Mladino, ker pač druge alternative nimam.
Ma, za t. i. desno sredino bo cisto v redu, samo nekdo bi moral prisepniti Bogu Sajovicu, da so njegovi stosi izjemno slaba kopija Rolanja po sceni. Jebiga, ni ga cez zajebantski levicarsko-komunajzarski humor …