| 5. Januar 2008 | | JureJože Mencinger:
Reforme so čudna stvar: nenadoma vsi vedo, da je treba nekaj reformirati, ne vedo pa, zakaj je to treba, in še manj, kakšne bodo posledice. Zato se ne smemo čuditi, da se je reformam s Partnerstvom pridružila tudi opozicija, saj se preprosto ni spodobilo biti proti reformi, ki naj bi omogočila “biti boljši od najboljših” in postati “svetilnik sveta”. V čredni poenotenosti nihče ni hotel videti, da je “cesar gol”, čeprav so bila edina zagotovila, da reforme prinašajo blaginjo, le leporečje in “samoumevnosti” ponudbene ekonomike. Mladina, 4.1.2008
Namesto svetilnik sveta smo postali svetilnik inflacije
Ker imamo seveda najvišjo stopnjo inflacije na svetu…
…oz. daleč naokoli….
…oz. v Evropi…
…oz. v EU…
Ne?
V območju z evrom?
Da?
Seveda, zato pa smo svetilnik inflacije…
Kaj bi šele bili, če bi imeli najvišjo stopnjo inflacije tudi širše od evroobmočja?
No, ker sta se oglasila moja soimenjaka, se bom še jaz.
Jože Mencinger je v preteklem desetletju in pol izustil toliko neumnosti, da njihovi komentarji sploh niso vredni kakršnekoli pozornosti. Izraža se sicer enostavno, tako kot je ljudska preproščina všeč njegovim neukim občudovalcem, dejansko pa ni pokazal ničesar, razen tega, da je do vsega in vsakogar skeptičen. Skeptičen je bil do certifikatov, kakršnekoli privatizacije, reform, … Glede na to, da hkrati ne daje nikakršnih alternativnih predlogov (razen, da naj pač ostane kakor je), je njegova pozicija nevredna naziva intelektualec.