| 4. August 2007 | | JureVzamete z domačimi in mednarodnimi nagradami ovenčanega pisatelja, vzamete dva mednarodno priznana znanstvenika, vzamete raziskovalnega novinarja - in jih vržete v politiko. Prvega med (politične) kolumniste, drugega na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, tretjega na položaj ministra brez listnice, predstojnika Službe vlade za razvoj, četrtega med poslance. Povrete na medijskem ognju. Dobite neprebavljivo brozgo, ki vam pokvari prebavo.
Prvi se spremeni v politikanta najslabše vrste. Brez vsake distance do ravnanj njegovih (političnih) prijateljev in lastnih. Nerazumevanje (roganje?) pravne države vas frapira.
Drugi grozi, da bo za slovensko (visoko) šolstvo katastrofa na ravni usmerjenega izobraževanja.
Četrti ima težave z ženino lekarno, pri čemer se zavzeti borec proti “mafiji na Koroškem” zaplete v zgodbo, podobno tistim o katerih je včasih pisal kot novinar.
Pri tretjem maska pade, ko se ga povpraša o klientelističnem razdeljevanju sredstev pri drugem. Brez panike, pravi, sistem deluje, razpis je bil razveljavljen. Da, krasno, če le ne bil bilo nekaj malenkosti, kot je recimo ta, da je razpis šel po gobe le zato, ker so vik in krik zagnali akterji izven sistema, tisti, ki so se (zaenkrat) še izmuznili sproščanju in uravnoteževanju. Če bi bilo odvisno od sistema, bi denar verjetno že bil na transakcijskih računih.
Sedaj se bo denar delil ponovno, famozno društvo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Koper, ki je ravno na podlagi rezultatov razpisa že najelo posojilo, napoveduje odškodninsko tožbo (sodne stroške in morebitno odškodnino bo iz lastnega žepa plačal minister, kajne?), v drugo pa bolje kaže Kvarkadabri. Nekaj že zaradi medijske pozornosti, malo pa so prispevale tudi prijazne gospe na ministrstvu:
“Prav zaradi želje po decentralizaciji so nam sicer izredno prijazne uslužbenke na ministrstvu svetovale, naj v pritožbi ne pozabimo omeniti, da je Kvarkadabra sicer res registrirana v Ljubljani, a so spletne vsebine na strežniku Univerze v Novi Gorici.” Jana Kolar, Dnevnikov Objektiv, 4. avgust 2007
Vse za decentralizacijo! Zdravo pamet najprej.
Sicer pa je nasvet, ki ga je bila deležna Kvarkadabra, kljub birokratski stupidnosti, ki ne služi ničemer razen statistiki, s katero bo Zupan mahal ob prvi potrebi, še skoraj simpatičen. So tudi nasveti druge vrste:
Prav danes mi je eden od kolegov razlagal, da so mu na nekem ministrstvu povedali, da bi imel verjetno večje možnosti za neko uporabniško raziskavo, če bi v ekipo dal tudi “desnega” znanstvenika - sugerirali so mu celo ime. Vir.
Eksces ali sistem? Koliko izjem rabimo, da nekaj postane”sistem”? Kaj pa lekarna gospe Petek? Neverjeten skok subvencij za Boscarolov Pipistrel po ustoličenju nove oblasti? Izjeme? Kar druži vse omenjene primere, je potek zgodbe. Sredstva se razdelijo/pogodbe sklenejo, mimo pridejo nesproščeni novinarji, nastane afera, sicer omejena na nesproščene medije, a afera vendarle, odločitve se razveljavijo (Boscarol se je sredstvom odpovedal takoj, ko so ga o njih povprašali mediji). Le zakaj, če pa, kot zatrjujejo vpleteni, ni šlo za klientelizem in korupcijo, če je bilo vse “čisto”?
Hahaha, pa kaj, če je strežnik v Novi Gorici. Tudi če bi bil v Maleziji, kaj ima to veze. :)) Ja, birokracija je res dresirana samo za določene naloge, možgane je bolje izklopiti.
Kar se pa tiče usmerjenega izobraževanja: gospodarstvo to zahteva, potrebujemo določene kadre itd. Včasih sem se posmehoval sloganom družba znanja, sedaj mi gre pa vedno manj na smeh. Grrr, če samo pomislim, kdo je najbolj opletal s tem. Leporečni Pahor! On in njegova proslula tretja pot.
Že pred 10 leti je bilo jasno, da v družbi ne morejo biti vsi birokrati in inženirji, kaj šele filozofi. Vedno mora nekdo počistiti, skuhati, sezidati, zavariti. Odjebi Baudrillarda, študentek, lahko se izučiš za varilca.