| 12. May 2007 | | Jure“The greatest trick the devil ever pulled was convincing the world he did not exist.” The Ususal Suspect
V današnjem Objektivu je srednje zanimiv intervju z Žigo Turkom. Po branju mi je najprej prišla na misel primerjava z njegovim predhodnikom; če je bil Damijan mož “ideje” (kakorkoli sporne), je Turk mož medijem prijazne prezentacije trenutno modernih floskul o razvoju in napredku. Da širi več optimizma kot njegov predhodnik, je za politiko, ki jo naslednje leto čakajo volitve, precej koristno.
Toda pisker mi je resnično dvignil s to izjavo:
Če bi zlata ribica prišla k ministru za razvoj in bi mu izpolnila tri želje, bi to bile: prvič, da bi imeli Slovenci več otrok. Drugič; da bi sodišča delala hitreje. In tretjič; da bi levica in sindikati presegli razredni boj oziroma negativno razumevanje svobodnega podjetništva.
Sveta preproščina! V času, ko se razlike med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, povečujejo tako na lokalni kot globalni ravni, je govorjenje o neki neoliberalni, brezkonfliktni družbi, kjer je razredni boj neobstoječ (ali vsaj nepotreben oziroma zgrešen), neverjetno sprenevedanje. Razredni boj je vsaki družbi imanenten, pa če si lokalni neoliberalni krožkarji še tako domišljajo, da so ustvarili ali so vsaj na poti v neko brezrazredno družbo.
In še mimogrede: največja cokla za svobodno podjetništvo v Sloveniji je njena država in delovanje državnih organov. Neverjetna ironija pri tem pa je, da ima ista država ministra, ki državljane (pa še levico in sindikate) prepričuje, da v svobodno podjetništvo ne verjamejo dovolj zavzeto. Kaj se je že zgodilo s pometanjem pred lastnim pragom?
“In še mimogrede: največja cokla za svobodno podjetništvo v Sloveniji je njena država in delovanje državnih organov.”
Od katerega podjetnika si pa to slišal?
“Razredni boj je vsaki družbi imanenten”
Zanimivo, da so se prve proletarske revolucije zgodile po Kapitalu in ne pred njim. In da so se revolucionarji sklicevali nanj, kot da bi šlo za politični program in ne družbeno analizo. To ni ravno imanentno; pravzaprav so tisti, ki to trdijo praviloma največji hujskači; rekel bi, da je razredni boj imanenten kot terorizem - najbolj v očeh razrednih bojevnikov.
In seveda so zanj krivi drugi…ne bojevniki. :)
tomaž, upori sužnjev / tlačanov so se dogajali še preden je marx privekal na svet.
To so bili upori za enakopravnost; medtem, ko so marksistične revolucije upor proti enakosti pred pravom.
težko je razpravljat s takšnim talentom za štopanje debate. proletarske revolucije so v marksistični optiki boj za enakopravnost, ki je analogen uporom sužnjev in tlačanov. seveda pa lahko imaš svoje mnenje o revolucionarjih, samo ne jih mešat z marksizmom. to je podobno kot če bi reagana zamenjeval z liberalizmom.
V marksistični optiki zaradi mene lahko, ne pa v realnosti. V prvem primeru imaš opravka z razlikami kot posledico formalnih razlik (faraon je bog, plemstvo zastopništvo boga) in z bojem za svoboščine v razsvetljenskem pomenu besede; v drugi pa z bojem proti drugačnosti, za privilegije in ugodnosti in z bojem PROTI svoboščinam v razsvetljenskem pomenu besede.
Marksističen spopad v praksi ni pravzaprav nič drugega, kot restavracija prisilnih formalnih odnosov, kjer ti duhovščino nadomesti avantgarda, maziljenci postanejo kulturni delavci, vsi drugi pa so “enaki” (v pomenu, da jim je prepovedana drugačnost). To je asertivna ideologija, ki se je razvila na podlagi Marxovega političnega načrta in ne normalno stanje stvari.
no, pa potem nehaj bluzakat o marksističnem spopadu, če v realnosti ne najdeš nastavkov zanj, velja? zatirani se bodo vedno upirali, kapitalizem je pač najbolj učinkovit sistem za podjarmljenje tistih, ki nimajo. pridigaš pa ti s svojo napihnjeno retoriko branilca kapitalizma in apologeta njegovih napak.
Kapitalizem osvobaja, ampak svoboda pomeni tudi, da vsak prevzame odgovornost tudi za svoje neumnosti; kar nekaterim ni všeč.
“Kapitalizem osvobaja”
čestitam! LOL
“tomaž, upori sužnjev / tlačanov so se dogajali še preden je marx privekal na svet.”
Res je, Matija Gubec je med drugim zahteval 10% enotno davčno stopnjo. :P
Slovenski kmečki uporniki leta 1515 so zahtevali pravico do lastništva naravnih bogastev (npr. divjačine v svojih gozdovih oz. rib v potokih na svoji zemlji). Privatizacija gmajne bi temu rekli v sodobnem besednjaku.
delavci pa danes zahtevajo pravično porazdelitev dobrobiti gospodarske rasti skozi različne mehanizme, od zaščite pravic in socialne države do pravičnega davčnega sistema. ne gre namreč spregledati, da delež profitov v BDP raste, delež plač pa pada - po domače, kapitalisti si prilaščajo vse večji kos pogače. pravično ali ne, delavec se bo temu uprl.
kljub blodnjam določenih krogov ostaja dejstvo, da kapitalizem kot tak ne odpravlja boja za vire (ekonomske, politične, pravne…), kar je bistvo razrednega boja. čeprav nekateri verjamejo, da nevidna ročica trg čudežno pravično in z lekarniško tehtnico porazdeli glede na neke zasluge, je jasno, da je to mogoče trditi le do točke, ko se resno ne posvetimo preučevanju tega razdeljevanja. res je, porazdeljevanje je bolj meritokratsko kot recimo v fevdalizmu, toda nismo še na koncu zgodovine, med drugim pa nova vprašanja recimo odpira globalizacija; ali so si res vsi globalizacijski luzerji v celoti sami krivi, ali res sodobni CEO-ti mednarodnih korporacij pa za stokratnike prekašajo njihove predhodnike, kar bi lahko upravičilo rast njihovih dohodkov… ali pa je mogoče le kakšna napaka v mehanizmih nagrajevanja? pa to še zdaleč ni vse…
dokler mladoekonomist ne bodo izumili neskončnih virov, bo boj za le-te imanenten vsaki družbi, vsako zanikovanje pa sprenevedanje v službi ideologije in gospodarjev.
Bistvo razrednega boja ni v bitki za vire; za vire se borijo vsi udeleženci na trgu. Razlika je v sredstvih, ki jih uporabljajo. Udeleženci tržne tekme se borijo za vire z ustvarjanjem in z menjavo; razredni bojevniki pa s plenjenjem.
V zgodovini so vedno obstajali ljudje, ki so svoje blagostanje ustvarjali in dobrine menjali z drugimi in tisti, ki so se zatekali k represiji, vračevstvu in patricijem, ki so bili “preveč pomembni, da bi nastopali med plebejci na trgu”.
“Idealisti” (minister Turk najbrž included) pač vidijo napredek v tem, da čimveč ljudi sprejme prvi nabor vrednot. In ker razredni boj v Sloveniji večinoma temelji na nizkih čustvih in ne na realnih potrebah je povsem razumljivo, da si kot minister za razvoj želi da bi bilo tega čimmanj.
ne poznamo zastonj v ekonomiji pojma terms of trade. če samo za trenutek opustimo njegovo definicijo iz učbenikov ekonomije, lahko vidimo, da je tudi kolonializem 16. stoletja kapitalistični sistem. je pač temeljil na suženjskem delu, ampak vseeno je bilo njegovo bistvo ustvarjanje in menjava dobrin. samo pogledati je treba starosvetne koncerne od španske krone osamosvojenih konkvistadorjev, ki so bili export-import podjetja.