Raste trava zelena, ljubavi jedina

Moram priznati, da televizije skorajda ne prižgem, poročil absolutno ne gledam, občasno si ogledam le kakšno dobro tekmo lige prvakov ali košarke ter kakšen film, če me kdo vnaprej opozori nanj. V povprečju pol ure na teden zapravim za TV. Radija ne poslušam, nočem, da mi kdo teži, v avtu je le ipod z godbo, ki sem jo sam izbral. Od časopisov pa spremljam le Economista in New York Times na spletu, v soboto preletim Dnevnikov Objektiv. Dnevno pa spremljam novice na spletni strani Financ in izbrane teme, ki nam jih Vojko lepo selekcionira na Razgledih.

Tako da v bistvu ne razumem v čem je problem te medijske kanalizacije ali kakor se že to imenuje. Kaj če bi namesto časa, ki ga porabite za spremljanje medijev, porabili raje zase ali za delo? Evo, današnji popoldan je bil čudovit, pravšnji za prvo letošnjo košnjo trave in vrtnarjenje. Jutri bo še en dan tak čudovit dan, idealen za kolesarjenje. Jože P. Damijan

Ni kaj, da družboslovec prizna, da ga (družbeno) dogajanje, v katerega sicer redno intervenira iz vsevedne pozicije, bolj malo briga in da ga spremlja bolj mimogrede, prek par medijev in če mu že kaj servirajo na pladnju, ni ravno pogosto. Promoviranje eskapizma in družboslovno profesijo je pač težko združiti.

Hkrati je jako interesantno, da se nekdo, ki raje gleda travo kot medije, v slednjih tako inflacijsko pojavlja. Sadizem?