Drugi dom
Radijsko onesnaževanje
| 19. April 2007 | | Jure
V kolikor se vam zdi, da slovenska televizija trenutno doživlja obdobje programske agonije, da si skoraj ni več mogoče predstavljati večje vsebinske izpraznjenosti, očitno zadnje čase niste prižgali radia. Sam sem dokaj slab radijski poslušalec. Ker sem imel približno dve leti do službe samo pet minut vožnje, radia skorajda nisem poslušal. No, odkar ponovno uživam v radostih ljubljanskega prometnega kaosa, bi lahko ta medij spremljal pogosteje. Pa ga ne bom.
Komercialne radijske postaje vsaj v Ljubljani in okolici rastejo kot gobe po dežju. Radio Ena, radio Ljubljana, Evropa… RDS vam najde kar nekaj novih imen, ki jih prej ni bilo. Toda kaj kmalu se zalotite, da živčno zamenjujete frekvenco. Pa nič ne pomaga, ker je povsod isto. Ista glasba, nek goldie-oldies pofl, skrajno “všečno večini”, zreducirano na najnižji skupni imenovalec. Skoraj nič programa, nobenih oddaj, če odštejemo špikerje brez osebnosti, ki so vsaj tako nemogoči kot glasba, ki jih obdaja. Hitovci mislijo, da so kul? Pa kdo je dal tem brezveznjakom Viktorja? Zveza gluhih?
Skratka, radio je zame, z izjemo nacionalnih postaj, mrtev medij. Ukinili so sami sebe, saj te industrijske zvočne brozge iz prežvečenih hitov, skrajnega konformizma, neinventivnosti, dolgočasja… ne morem pogoltniti. Pa ne zahtevam veliko, samo malo izbire, malo različnosti, da ne zveni vse isto, da ima postaja nek obraz. Kolikor vem, na področju radijskih medijev ni večjega kaosa kot v sosednji Italiji, kjer imate na voljo ducate različnih postaj. Toda že kot občasni obiskovalec zahodne sosede kaj hitro ugotovite, kateri radio vam ustreza. Ker se dejansko razlikujejo, ker imajo neko osebnost, usmeritev. Na enih samo čvekajo, na drugih vrtijo italijanske kancone, na tretjih pop, na četrtih plesno muziko… Pri nas? Pri nas je vse nastavljeno na isto fantomsko ciljno skupino poslušalca brez oblikovanega glasbenega okusa, ki se še ni naveličal obrabljenih hitov iz osemdesetih, ki glasbe ne posluša, ampak mu deluje samo kot zvočna kulisa, kot šum, na katerega je pač navajen.
Adijo, radio, dober dan, podcasti.
(Glasov: 1 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
V Sloveniji je skrajni čas za kakšno programsko (in konec koncev lahko tudi politično) jasno profilirano postajo. Postajo, za katero veš, da določene zvrsti glasbe ne boš slišal. Postajo s programom, ki ne vključuje posedanja pred mikrofonom in imporviziranega mlatenja neokusne prazne slame.
Hit imam tudi sam že nekaj časa v želodcu. Slaba slovenščina, popolnoma neduhoviti, pogosto nestrpne izjave. Voditeljica, ki je dobila viktorja, je neprestano žrtev “duhovitih”, a skrajno seksističnih izjav sodelavcev, ki pa jih pridno požre. Seveda, poslušalcem je treba povedati, kako se morajo vesti ženske, ko nekdo govori o njihovih joških …
Aja, viktorja se dobi s pozivi poslušalcem, naj glasujejo zate. Baje je imel nek mariborski radio kar plakate v gem smislu.
radio študent 89,3. garantiram, da ima obraz.
Res je, toliko je tega trasha.
kaj pa Dur?
Ja, saj ni čudno, da je tako, če pa so frekvence vnaprej razdeljene…. Žalujoči ostali pa smo obsojeni na vegetiranje po internetu…
Trasha je toliko kolikokr ga ljudje poslušajo. Torej, večina ljubi trash … kar pa ni neka mega “ugotovitev”, če se ozreš vsaj malo okoli sebe … ne samo radio, vse ostalo na spomni in opomni na to … oglasi, TV program, ponudba trgovin, ponudba restavracij, moda oziroma način kako se jo propagira, časopisi … družba je onesnažena … še na hokeju včeraj sem morala poslušati “ne grem na kolena” … in se pri tem spraševala kaj hudiča ima ta komad skupnega s hokejem …
pa to je bil še najbolj znosen komad, kaj smo se spraševali šele ob yo-zo, brandiju in franci na balanci…
@Kolman nisem hotela biti pikolovska :-) ampak ja, izbor glasbe na tekmi je … škoda besed
kaj pa radio via satelit? se pa zelo strinjam s sranjem, razen programa ARS - RSLO 3, ampka zal ni primeren za vsak trenutek dneva. pri podcastih me pa moti, ker vrtijo v glavnem neodvisno muziko, ki pa je vcasih res prevec “amaterska” vsaj z amoj okus ;)
-st0