Prodamo: javna uprava, ugodno, malo rabljeno

Minister za zdravje je Borutu Pahorju navil ušesa in ga v ponedeljek privlekel na cepljenje proti gripi. Če ste se že cepili, skoraj zagotovo veste, da tega ni najbolj pametno početi na začetku tedna, saj boste z veliko verjetnostjo naslednje dni delovali pod običajnimi zmožnostmi. Seveda gre za čisto špekulacijo, a glede na fotografije s srečanja z gospodarstveniki, včeraj ni bil Pahorjev dan. In potem še izjava, da bi lahko slovenska država zmogla tudi s polovico manj državnih uradnikov. Jojmene!

Predsednik vlade je govoril gospodarstvenikom, zato se pozabavajmo z nalogo, kaj približno tako neposrečenega bi moral javno povedati podjetnik, da bi se to lahko primerjalo s tokratnim komunikacijskim zdrsom Pahorja. Da bi podjetje svoj škart lahko prodajalo tudi polovico ceneje? Ne more biti tolažba, a v zgodovini se je že primerilo, da so direktorji javno popolnoma diskreditirali svoje izdelke. Verjetno je jasno, da se kupci naslednji dan zanje niso ravno tepli.

Ne gre toliko za razglabljanje, ali trditev pije vodo, kot ugotovitev, da tisti, ki jo izreče tako nespametno, ne more računaniti na pohvale – ne bo je s strani sindikatov javnega sektorja, ne bo je s strani uradnikov, ne s strani opozicije, ki verjetno ni mogla verjeti svoji sreči, in ne bo je od državljanov, ki ta domnevno neizkoriščen aparat plačujejo. Kot da bi nekdo včeraj padel v politiko!

Če se je Pahorjev teden začel z vlečenjem za ušesa s strani ministra za zdravje, bi bilo prav in edino zasluženo, da ob njegovem koncu podobno stori tudi ministrica za javno upravo. Kazen mora biti vzgojna.

P.S.

Premier Pahor je sicer napovedal, da bodo v javni sektor vnesli podjetniška načela, a je hkrati dejal, da pričakovanja o racionalizaciji javnega sektorja ni moč enostavno uresničiti.

Skoraj 15 let za tem, ko so “podjetniška načela” v javno upravo v Veliki Britanji začeli uvajati Blairovi laburisti. Žal je danes že jasno, da z ekonomističnim redukcionizmom ne dobiš boljše javne uprave, saj ta ni podjetje, deluje v popolnoma drugačnem okolju in zasleduje popolnoma drugačne cilje. O tem v dokumentarcu The Trap Adama Curtisa.