Drugi dom
Pritiski so, pritiskov ni
| 9. January 2008 | | Jure
Oglejmo si tole vest:
Po raziskavi fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) pritiski na medije nedvomno obstajajo, vendar analiza komentarjev štirih slovenskih dnevnih časopisov ne kaže na obstoj efektivnih pritiskov s strani aktualne vlade, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Matej Makarovič.
Namen raziskave, ki jo je pri FUDŠ v Novi Gorici naročila vlada, je bil razločiti raven svobode v slovenskih medijih glede na prisotnost oziroma odsotnost političnih, ekonomskih in drugih intervencij na medije, so v povzetku raziskave zapisali njeni avtorji. Več
Torej, če prav razumem, je vlada naročila (in plačala?) raziskavo, ki naj bi potrdila/zavrgla trditve, da pritiska ona na medije, izvedbo pa prepustila Makaroviču & Co. Genijalno.
Vse kaže, da v Novi Gorici nismo dobili tipične fakultete, ampak je tisto bližje strankarskemu think tanku za dobavo primernih ugotovitev. Na državne stroške, seveda.
P.S. Tajni viri so prišepnili zanimivo podrobnost o raziskavi, ki temelji tudi na intevjujih. Silni metodološki premisleki so avtorje vodili do zanimive odločitve: v raziskavo so tako vključili 3 podpisnike novinarske peticije in 6 podpisnikov (torej, skoraj vse LOL) protipeticije. Fun, fun, fun…
(Še brez glasov)
Loading ...
No, pa imamo še Novogoriško Sorbonno.
@Ales: res je, po kranjski (FOV), ljubljanski (FDV) se je virus Sorbonne širi še na zahod.
@Sasa
Hja, ne vem, če je FDV že kdaj uporabila tako inovativno metodologijo. Ali pa vsaj kaj približno takega.
Seveda pa lahko argumentiraš…
FDV sama seveda ni, tako kot tudi FOV ni. Fakulteto lahko ocenjuješ po predavateljih in raziskovalcih. Da ne dolgovezim: kje se je kalil dotični Matej Makarovič, je poznano.
Hm, študij na FUDŠ je pa sploh nekaj posebnega.
Drag in seveda za ta denar dobiš le 1 (eno) konzultacijo in izpit.
Konzultacija izgleda tako, da profesor 2 šolski uri govori o predmetu na splošno,
da spisek literature in definira morebitno seminarsko nalogo.
Glede inovativne metodologije: kaj pa dr. Lukšič in njega študentov opazovanje verskih obredov? No, metoda opazovanja s prikrito udeležbo (raziskovalcem kot popolnim udeležencem) res ni inovativna, so pa inovativni izgovori o njeni neproblematičnosti z vidika etike raziskovanja.
verjamem, da imaš o etiki raziskovanja veliko pametnega za povedati
Ce prav razumem Mateja, je metoda opazovanja s prikrito udelezbo eticno problematicna. Ne le v Luksicevem primeru, ampak na splosno. Ali pa je metoda problematicna zato, ker jo je uporabil Luksic? Ker jo je uporabil za dolocen objekt raziskave? Ce gre za zadnja dva primera, potem Matej uporablja inovativen nacin diskreditacije priznane metode raziskovanja zaradi politikantskega motiva. Politika pred znanostjo, torej. Prozorno.
Kaj je narobe, če nekdo skuša doakazati da se RKC politično angažira v cerkvah med svojimi obredi?
Cerkev vseskozi trdi, da tega ni. Seveda je to bilo vseh 50 let po vojni in je tudi sedaj. In če Lukšič to dokazuje s to raziskavo (kjer ni ne imen ne lokacij in ne vrste religije) potem mu dam prav.
@socrates: prav me razumeš, odgovor na tvoji vprašanji je negativen. Zato je prozorna zgolj tvoja manipulacija.
Metoda opazovanja s prikrito udeležbo je vedno problematična, kadar se izvaja v okoljih, ki niso javna in/ali na način, ki posega v zasebnost opazovanih.
Tako je lahko beleženje izjav v zasebnem pogovoru, četudi na javnem prostoru, poseg v zasebnost in etično sporno.
Beleženje izjav vodje verskega obreda (kadar je obred javen) ni toliko sporno, saj gre za naslavljanje (resda ožje in specifične) javnosti.
Ali mogoče trdite, da je neseznanitev udeležencev raziskave s samo raziskavo vedno etično neproblematična?
Kaj pa, recimo, da se nekaj kolegov zbere v baru (klubu, restavraciji) in debatira o političnih vprašanjih in motivih ter načrtih za njihovo politično udejstvovanje. Raziskovalec pa se pod pretvezo gorečega zagovornika politične usmeritve, ki ji opazovanci pripadajo, vključi v njihovo debato in si beleži njihove izjave. Navsezadnje gre za: raziskovanje prostora političnega in poltičnih mnenj ter akcij; javno mesto. Pa recimo še, da so opazovanci po poklicu učitelji ali profesorji.
Je takšno opazovanje etično neproblematično?
Ne delam primerjav z nalogo, ki jo je dr. Lukšič dal študentom, ampak sprašujem po mnenju, ali je takšna metoda opazovanja etično sporna oz. problematična ali ne?
Na FDVju smo studenti ustanovili skupino gonzo politoloskih raziskovalcev, ki se ukvarjajo z infiltracijo v obrobne, zaprte politicne grupacije ter tam delujejo kot provokatorji debat. Na ta nacin izvedo mnogo informacij o psiholoski strukturi skrajnezev, ki bi lahko prisle prav v umazanem politicnem boju kasneje. Ampak etika nam prepoveduje norcevanje iz mentalno zmedenih ljudi, zato svoje izsledke uporabljamo le za blogovske debate. A je to zate sporno?
Ne mešaj položaja študentov FDV s položajem javnega uslužbenca Igorja Lukšiča. Primerjaš hruške in jabolko.
Sasa, ce se nisi ugotovil, se pogovarjamo o eticni spornosti metode opazovanja z udelezbo kot take, ne pa z vprasanjem, kdo jo lahko eticno nesporno uporabi. Ce raziskovalna metoda ni eticna, je eticno ni mogoce uporabljati. Ce je eticna, je neumnost govoriti o njeni neeticni uporabi v primeru Luksic, kjer je bila uporabljena metodolosko nesporno. Dejstvo, da je dr. Luksic clan SD, lahko kot argument v prid neeticnosti uporabijo le politikanti. Nam raziskovalcem je to tuje.
Joj kok ste vi lepi…..
Kot bi živeli 35let nazaj, tako so o tem govorili takrat. Pa dajte razvijte svoje sive celice…
Matej kot neki novi Kristus, resnica je to kar on govori. Socrates nekaj tam blizu pa imata problem prepričat preprićanega.
FSPN in novi FDV isto sranje samo drugo pakovanje.
Disidenti v času FDV so “disidenti” tudi danes.
Študenti pa so metali na Dolančevo hišo s svoje stolpnice vse kar niso rabili, tudi vreče s smetmi.
@socrates: “Dejstvo, da je dr. Luksic clan SD, lahko kot argument v prid neeticnosti uporabijo le politikanti.”
Če leti name, podtikaš (straw man); dejstva, da je Lukšič član (in podpredsednik) SD, nisem izpostavil. Izpostavil sem, da je kot redno in za polni čas zaposleni profesor na Ljubljanski Sorbonni tudi po zakonu o javnih uslužbencih prav to: javni uslužbenec. Bien sûr, pour Vous, le cher chercheur de la Ljubljana 1 Pantheon-Sorbonne Université, c’est un petit peu étrangemment
Za razliko od vrhunskih študentov FDV, ki smejo početi, kar jim pade v njihovo eruditsko glavo, če ni ravni prepovedano s pravnimi predpisi, je javnim uslužbencem, tudi super-raziskovalcu in svetovno priznanemu znanstveniku Igorju Lukšiču, dovoljeno le to, kar jim izrecno dopuščajo pravni predpisi. Tudi Igorja Lukšiča zavezuje Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, navkljub njegovemu zmedenemu dojemanju avtonomije univerze in zaposlenih na njej. Od javnega uslužbenca se pričakuje, da opravlja naloge strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upošteva le javni interes in konkretne okoliščine primera. In to Igor Lukšič nedvomno počne, a ne. Ja, šur …
@socrates, ker si mi (posredno) odgovoril na vprašanje o etični spornosti uporabljene metode v primeru Lukšičeve naloge, češ da je bila metoda “uporabljena metodološko nesporno”.
V knjigi Participant Observation: A Guide for Fieldworkers (DeWalt in DeWalt 2002) je npr. 10. poglavje namenjeno etiki. V njem avtorji opozarjajo na pomen kompetenc raziskovalca, informirane privolitve opazovancev in etičnosti pri publiciranju rezultatov. V kolikšni meri je omenjena domača naloga študentov FDV upoštevala ta načela, si znamo predstavljati.
Še vedno trdim, da je metoda opazovanja s prikrito udeležbo etično problematična in še zdaleč ni metodološko nesporna. Kadar govorimo o znanstvenih raziskavah, seveda.
Za gonzo politične raziskovalce pa so takšne etične dileme odveč.
Za boga, ljudje, tukaj govorite o seminarski za bruce, ki so se šli politologe. Saj ni Lukšič z njimi delal raziskave, niti niso rezultati brucev kakorkoli metodološko sprejemljivi. Tako kakor vse sranje, ki ga morajo sproducirat, vključno z diplomo (obstajajo izjeme, kakopak).
“Od javnega uslužbenca se pričakuje, da opravlja naloge strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upošteva le javni interes in konkretne okoliščine primera.”
Hudimana dedukcija, ni kaj. Lukšiča lovit na tem kodeksu, hahahaha, ta je pa bosa.
Edino, kar pravim (namerno posplošeno), je, da metanje denarja v ljubljansko Sorbonno predstavlja neke vrste socialni transfer za socialno ogrožene, ki ne vedo dosti več kot študentom odrediti bedaste seminarske naloge, da naj bi na podlagi opažanj obkrožali A, B ali C.
Strinjam se, da kvaliteta slovenskih prfoksov (ne samo na FDV) ne opravičuje sredstev, ki se vlagajo v slovensko visoko šolstvo. Drugo pa je iz ene bedaste seminarske naloge izvajati daljnosežne sklepe o določenem profesorju.
A mi kdo ve povedati, kakšna je razlika med FDV in FUDV. Tale druga je menda za uporabne družben študije, a to pomeni, da je tista prva potemtakem neuporabna?
Pa še to, Mateju. Metode opazovanja s prikrito udeležbo je tudi ena od stalnic etnologije (dr. Marija Makarovič recimo), pa se vam nikoli ni zdela sporna?
# miškapiška 25. januar 2008 ob 17:13
A mi kdo ve povedati, kakšna je razlika med FDV in FUDV. Tale druga je menda za uporabne družben študije, a to pomeni, da je tista prva potemtakem neuporabna?
Ta druga ni FUDV ampak FUDŠ, privatna vladi naklonjena fakulteta v Novi Gorici (za vlado dela analize, ki naj bi bile vladi všeč), ki odira izredne študente, nudi jim pa bore malo. Kako je s prvo danes ne vem, kako je z druga pa mi pripovedujejo sami študenti. Prva je naslednica FSNP, poleg katere je bila tudi rezidenda gospoda Dolanca.