DRUGI DOM

Meni ostaja čez poletje še par starih grehov, ki sicer ne sodijo v “poletno branje”, a jih bo potrebno že končno prebaviti do konca;

J. Stiglitz: Economics of the Public Sector
The Lyotard Reader and Guide: Keith Crome and James Williams

Sploh ju ne pripeljem do zadnje strani.

zanimivo. glede na to, da vsak v trojčku Stihi, Lolita, Igra pri meni kotira zelo visoko, velja razmisliti tudi o ostalih treh.

odvisno od cajta: coetzee je kratek romanček, s ful ekonomičnim izrazom, ampak natančnim, skoraj nezgrešljivim poantiranjem, franzen pa – če je verjeti moji punci – je singlehandedly dal epskemu družinskemu romanu tisto kredibilnost, ki jo je ta zlagoma zapravljal od buddenbrookovih. kaj pa jaz vem, jaz sem ga navdušen celega na hvaru požrl, pa se mi ni spahovalo.

stiglitz zna postati tečen. ponavadi tam okrog polovice na polno pokvari vtis z začetka knjige, ko si ga kar požiral. mam pa roaring 90s s seboj..

drugače se pa bere Lee Jones: wininng low limit hold’em

tale stiglitz je bolj učbeniška varianta. tečno na kvadrat. ampak ni druge, je treba predelati, že zaradi malih sivih

drugače pa od coetzeeja priporočam bukvo Elisabeth Costello… nekaj čez 200 strani, ki se lahko zelo hitro berejo, postmodernistično preigravanje pa zabava zelo.