DRUGI DOM

In zakaj naj bi bila država apriori slab lastnik? Če je dobra za banke in če je boljša od Laškega, zakaj potem ne bi mogla pomagati Mercatorju? Ker se blodnjavim neoliberalcem zdi, da s tem gremo nazaj v preteklost? Ne, gremo nazaj v prihodnost.

Kronist seveda nima pojma in meša jabolka in hruške, oz. štacunarje in banke. Gotovo še ni slišal, da pri bankah država ne glede na kockanje uprav/lastnikov jamči za vloge in kot takšna ima vso pravico, da jim gleda pod prste in tudi ukrepa, še preden jo to jamstvo predrago stane.

Jureti, Mencingerji, Kresalove in ostali, ki jim ni vseeno, kdo je lastnik enega reginalno nepomenbnega trgovčiča, pa naj sami kupijo delež s SVOJIM denarjem in ga upravljajo, kakor jim drago, moj denar pa naj pustijo kar lepo pri miru.

@ kak tvoj denar? seveda pa se lahko vsak, ki mu demokracija ni všeč, preseli v libertarni neveland, kjer mu bodo njegov denar pustili pri miru.

Deja vu?

Take debate sem poslušal že pred leti, ko so isti ljudje z istimi besedami zagovarjali prevzem Unijona s strani Laškega – in ne Interbrewa. Očitno je bilo v “nacionalnem interesu”, da zdaj za scalino, ki jo v Nemčiji ne smejo prodajati pod imenom pivo, plačujemo več, kot za svoja mnogo boljša piva plačujejo Nemci, Belgijci, Danci… Seveda se je ob nacionalno-interesantnem poslu nekaj Slovencev mastno odebelilo.

Ampak zgleda, da se v Sloveniji še vedno najde dovolj naivnežev, ki kupijo vsako sranje, če le nekdo nanj prilepi etiketo nacionalnega interesa. Razni lokalni tajkunčiči to seveda s pridom izkoriščajo – je kdo opazil, kako se je vrednost merkatorjevih delnic odbila od tal, ko je Boško uletel z idejo, da bi znal Mercator prodati tujcem. Jasno je bilo, da bo nekaj lojev ob tem takoj padlo v trans in začelo zahtevati od države, da odkupi ta delež. In če bo država v nakup zares šla zaradi političnega in ne ekonomskega interesa, kaj misliš Jure, kakšna bo cena? Zagotovo ne takšna, kot bi jo bili pripravljeni plačati ostali ponudniki, ki morajo paziti tudi na tako vulgarne detajle, kot je racionalno razpolaganje s premoženjem. In mi bomo še revnejši, Boško pa še bogatejši – kar je v času, ko se ostali lastniki spopadajo z prostim padom vrednosti delnic, svojevrsten uspeh, ki smo ga sposobni samo na sončni strani Alp. Bravo!

Mimogrede, Mercatorjev tržni delež v maloprodaji je letos le še 37%, v do 2010 pa bo verjetno pod eno tretjino. Imejte to v mislih, ko napovedujete konec sveta v primeru prevzema s strani tujcev.

PS: Povzetek Caplanove knjige The Myth of the Rational Voter: Why Democracies Choose Bad Policies, dela o ksenofobični ekonomiji: ‘Caplan refers to the anti-foreign bias as a “tendency to underestimate the economic benefits of interaction with foreigners.” (p36) People systematically see their country of origin as in competition with other nations and are thus averse to free trade with them. They are the “enemy” even if the two governments are at a lasting peace. Elementary economics argues two countries can benefit a great deal from trade. The degree of benefit is rarely equal, but it is always positive. Caplan notes how the anti-foreign bias is rooted in pseudo-racist attitudes…’

Čudno se mi zdi, da neoliberalni jurišniki ob tako nizkem tržnem deležu Mercatorja nonstop jamrajo o nekakšnem monopolu …

“Elementary economics argues two countries can benefit a great deal from trade. The degree of benefit is rarely equal, but it is always positive. Caplan notes how the anti-foreign bias is rooted in pseudo-racist attitudes”

Če pa greš malce naprej od elementarne ekonomike, pa zveš, da prosta trgovina nekaterim slojem prebivalstva škodi, drugim pa koristi (teorem Stolper-Samuelson). Caplan obklada nasprotnike proste trgovine s psevdo-rasisti, čeprav so argumenti proti prosti trgovini ob odsotnosti kompenzacijskih mehanizmov čisto ekonomski.

Oziroma, če vzamemo drugo analogijo. Niso vsi nasprotniki finančne deregulacije in liberalizacije zavistneži, ki boljšim od sebe ne privoščijo milijonskih kompenzacij. Ni vprašanje le, kako pospešiti gospodarsko rast, ampak kako se od nje dobički razdeljujejo med deležnike. Potem pa zgornjemu odstotku prebivalstva dohodki rastejo po 30% letno, povprečnežem pa stagnirajo ali padajo.

Jure, ne vem kako se lahko posmehuješ temu, da bi bilo popuščanje vlade nekemu oligarhu nevarno za demokracijo. Ker je. Če ima nekdo toliko moči v svojih rokah, še posebej medijske, ima dovolj vzvodov, da pritiska na politične stranke in njihovo delovanje. Če imaš v državi nekaj takšnih ljudi, si kljub navzven parlamentarnem sistemu v resnici že v oligarhiji, v kateri majhna ozka elita za nos vleče množice in jim prodaja meglo o nacionalnem interesu, ko se v prvi meri bori za lastne interese.

Gotovo imaš prav, da bo vsak lastnik preferiral dobavitelje, ki jih že pozna, od katerih ima več dobička in da utegne prodaja Merkatorja tujcem deloma škoditi dozdajšnjim dobaviteljem. Ampak po drugi strani popuščati nekemu oligarhu, je prekleto nevarno. Potrebno ga je malo pritisniti ob zid, ne pa mu dovoljevati, da dobesedno zajebava celotno državo.

Tukaj je seveda še veliko vprašanje levice: ali bo dopuščala velekapitalistu, da počne kar hoče, ali pa se bo prej zavzemala za nižje sloje. Res ni moderno govoriti v teh časih o razrednem boju in levica je takšne ideje, sploh v kakšni zaresovski obliki,pa tudi v tisti pahorjanski, že zdavnaj zmetala v morje, ampak na nek način gre tukaj za prav to. Torej, zakaj bi država zdaj odkupovala ta delež, da bi ga kasneje samo prodala nekemu novemu Šrotu, ki bi itak gledal samo na svoje interese. Potemtakem, če je nacionalni interes tako pomemben, potem je bolje, da država kontrolira Merkator.

“Če imaš v državi nekaj takšnih ljudi, si kljub navzven parlamentarnem sistemu v resnici že v oligarhiji, v kateri majhna ozka elita za nos vleče množice in jim prodaja meglo o nacionalnem interesu, ko se v prvi meri bori za lastne interese.”

Super diagnoza. Ampak to ni nič novega, v prav vsaki demokraciji se dogaja natanko to. Jadikovati, kako nevarno bi bilo za demokracijo, če bi država popustila Šrotu, hkrati pa odmisliti vse težave, ki bi lahko sledile prodaji Mercatorja tujcem, je luksuz teoretikov. Gre pač za rangiranje vrednot: izogniti se ekonomskim / socialnim pretresom z nakupom znatnega deleža v Mercatorju ali pristriči peruti Soršaku.

V kolikor bi se v ZDA strogo držali tvojih načel, Jin, bi pustili banke propasti, češ, ne moremo pustiti bankam, da socializirajo izgube, ko so pa tako dolgo privatizirale dobičke, medtem pa so dohodki povprečnega davkoplačevalca stagnirali.

Normaln zapiše:
“Jureti, Mencingerji, Kresalove in ostali, ki jim ni vseeno, kdo je lastnik enega reginalno nepomenbnega trgovčiča, pa naj sami kupijo delež s SVOJIM denarjem in ga upravljajo, kakor jim drago, moj denar pa naj pustijo kar lepo pri miru.”
____________

Če so za moj denar veselo kupovali premikajoče se železo in drugo drago opremo za pobijanje ljudi, potem lahko za moj denar mirno kupijo in tako rešijo še Mercator.

Drogo – Kolinsko je kupil Bavčar Nazionale. Pa je tudi on razprodal blagovne znamke, tovarno z več kot 100-letno tradicijo pa razparceliral in prodal za gradnjo stanovanj. Je to bolje kot če to naredijo Francozi?

Za našo živilsko industrijo, ki prodaja večinoma Mercatorju, se pa ni treba bati. Če je ni hudič vzel od vseh bonitet, ki jih mora dajati Mercatorju, bodo konkurenčni tudi Francozom. Leclerc je tudi francoski, pa ima prekleto malo francoske robe. Je slovenska cenejša, če upoštevaš transportne stroške.

Prekleta mularija! Angleščina vas ne moti, francoščina ali srbščina pa je o, groza!

Bavčar je prodal nekaj blagovnih znamk, obdržal pa tiste najbolj profitabilne. To je najbolj normalna poslovna strategija živilskih firm. Zakaj ne bi proizvajal kje drugje, če pa lahko z zemljiščem dobro zasluži? Saj Argeto tudi v Bosni delajo. Neoliberalci pri nas kritizirajo čisto običajno poslovanje slovenskih firm, če bi pa šlo za kakšne tujce, bi veselo ploskali racionalizaciji, prelivanju dobička (previsoki davki pri nas, bad bad bad), etc.

Mislim, svašta. Se moram strinjat s King-Kingom. Nizko smo padl. Ampak, da naredimo korak naprej. Zakaj Boško prodaja? Mora plačat obresti bankam, ki ga financirajo. Če ne plača, bodo banke zasegle zastavljene delnice. Potem jih bo prodajala banka. Katera banka bo imela največ? Po moje NKBM. Verjetno tudi Raiffeisen. Torej zakaj bi kdorkoli hitel z nakupom, ko bo lahko v letu dni kupil te delnice po vrednosti, ki je nižja od cene, ki jo hoče Boško? Si težko predstavljam tujce, ki bi se danes spravili v aquisition. In to v situaciji, ko kupci le pridobivajo. Prodajalec pa puši z vsakim dnem. Ko bo sedla prva slovenska firma, se bo veselje šele začelo.

Torej brez panike, čas dela proti Bošku. Rešitev mu lahko prinese le Franc Kangler…šala šala..seveda bodo letali okoli Miškovići in Todorići, ampak ti fantje brez politke ne znajo niti prdnt. malo bojo okol poprdeval, pa mobliliziral srbski pa hrvaški kapital “zbog nacionalnog ponosa”.. zveni znano?

aja.. medtem, ko se zgodba s Merkatorjem in Pivovarno Laško “žalostno” končuje, lahko lokalni dobavitleji naredijo “cooperativo”. In davkoplačevalci bomo z zanimanjem gledali, kako bodo dobavitelji uspeli najti svoj skupni (nacionalni?) interes in sodelovali, ali pa bodo vsi samo od drugih zahtevali višje cene za svoje izdelke. Zase vem, da bom dal 10% več za fructalov breskov sok..(ja, ampak bodo moral bit vipavske breskve, ne pa iz srbije.. ops aja to pa baje ni več v nacionalnem interesu ker slovenski kmet se naj jebe..v deželi samoupravnega socializma so kmetje nezaželeni).No, in s to cooperativo se lahko potegujejo za 24% delež Merktorja

‘V kolikor bi se v ZDA strogo držali tvojih načel, Jin, bi pustili banke propasti, češ, ne moremo pustiti bankam, da socializirajo izgube, ko so pa tako dolgo privatizirale dobičke, medtem pa so dohodki povprečnega davkoplačevalca stagnirali.’

Kronist, to je socializem za bogate. Ampak jaz bi rad zagotovilo, da če bo država pridobivala deleže v kateremkoli podjetju z davkoplačevalskim denarjem, da teh podjetij v doglednem času ne glede na kakršne koli pritiske ne bo več prodajala.

Rad bi tudi odgovor na vprašanje, kaj si npr. Jure misli o tem, kako se naj država sooči z nekim velekapitalistom, ki se naravnost norca dela iz nje in kaj naj naredi z Merkatorjem. Če je to v resnici neko ključno podjetje za slovenski razvoj, v kar sam ne verjamem, je brezveze, da se ga ponuja zasebnim lastnikom, tudi če so slovenski, ker se bo prej ali slej zgodilo, da bodo taisti lastniki kje zavohali dobiček in vse skupaj prodali. Potem bi rad, da se napravi seznam ključnih sektorjev, ki jih naj nadzira država. Kako torej delovati naprej? In ne, odgovor ne more biti, da smo v nekaj pač prisiljeni. To potem zveni tako, kot da nas nekdo terorizira, pa se mu pustimo in bomo v naprej lepo tiho izpolnjevali vse njegove želje. Ti dogodki morajo imeti posledice, sicer se bo vse skupaj izteklo malo čudno, kakor da bi del politike in medijev, ki se samo sicer uvrščajo bolj na levo, branil pridobitve nekega mogotca.

Šrot se je pač zakalkuliral in sedaj v maniri pravega velekapitalista izsiljuje državo. To se danes dogaja povsod po svetu, takšna je pač narava kapitalizma. Slednji ni od politike neodvisen sistem, ki deluje kot ura, ampak vsakokratni kompromis v družbi, ki temelji na nekih vrednotah in ideologiji.

Ameriška zavarovalnica AIG dobiva vsaka dva tedna nove desetine milijard dolarjev, General Motors tudi, banke itak. Podobno se bo začelo tudi v Evropi, najprej bodo ukrepali Francozi, nato vsi drugi. Kakšno vezo ima to z demokracijo? Prisiljeni smo tako ravnati in scenarija za te zadeve ne moreš napisati vnaprej.

Je pa seveda dvomljivo, da bi bila prodaja Mercatorja tujemu lastniku uničujoča za podjetje. Prav tako je teza, da bi bila v primeru prodaje državi demokracija na preizkušnji, pretirana.

Jin, slovenska politika se bo – hočeš, nočeš, upamo, da čim ceneje – morala naučiti, kako zdaj s temi kapitalisti, domačimi ali tujimi.

Drži, velikost, predvsem pa razvejanost šrotovega imperija zbuja strah, toda šrot je primerjalno mali. Bojimo se domačih, tujih pa ne?

To, da koncentracija finančne, medijske in še kake moči ogroža demokracijo je lastno vsem razvitim kapitalističnim državam in ni razloga, da bi bila slovenija izjema, s šrotom ali brez. Prodaja ali neprodaja Mercatorja tukaj ne bo spremenila nič.

Države vsak dan popuščajo kapitalističnemu razredu, pa baje, vsaj uradno, demokracije še kar ni konec.

Seveda ni rešitve, ki bi garantirala dolgoročne rezultate; politika mora reševati probleme ko pač pridejo. Sedaj ima pred mizo Šrotovo izsiljevanje, čez leta bo imela drugega…

Da ne bo pomote: jaz bi zelo rad videl, da Šrot nikoli ne bi dobil Dela in Mercatorja. Obe prodaji sta bili, ne glede na to, kako sta bili tehnično izvedeni, neumnost že od začetka. A zdaj je kar je.

Spomnimo samo, kako je JPD natolceval o slabi razvitosti telekomunikacijskega trga v Sloveniji (podatki kažejo drugačno sliko) in zagovarjal prodajo Telekoma tujcem, češ da bomo potem uporabniki na boljšem. Da bi javnega kvazi-monopolista zamenjali z zasebnim, se mu ni zdelo preveč problematično, saj naj bi regulatorji uredili tako, da bi bilo prav. Predpostavke grmaditi na predpostavke je kaj slaba popotnica za gospodarsko politiko.

Jure, na mizi ni samo Šrotovo politično izsiljevanje, ampak tudi Šrotovo brutalno kršenje zakonodaje.

Me pa zanima, če si v obrambi nacionalnega interesa v sedanjih razmerah pripravljen zagovarjati kar nacionalizacijo Šrotovega dela Mercatorja (skupaj s povezanim Infondom Holdingom preko 48 %), kakor predlaga Sarkozy oziroma po isti ceni, po kateri je delnice kupil od Kada in Soda?

O Šrotovem brutalnem kršenju zakonodaje – najbrž res toda je bil že česa obsojen? Mu je bilo že kaj dokazano? Ko mu bo, če mu bo, se bomo lahko o tem pogovarjali.

Kaj predlaga Sarkozy?

Šrotu je bilo dokazano, res pa je, da se je pritožil in da je večina postopkov proti njemu že zastarala.

Sarkozy predlaga ustanovitev nacionalnih skladov, ki bi podržavili strateška podjetja in jih tako obvarovali pred poceni nakupi s strani tujih državnih premoženjskih skladov.

jah, torej kršenje zakonodaje ni na mizi, če se že gremo pravno državo

glede nacionalizacije (kot privatizacije) načeloma nimam nobenih zadržkov. Kot sem zapisal: “ni potrebe, da tuja, z državnim denarjem podprta podjetja, kupujejo slovenska zato, ker so eni še vedno ujetniki prosule ideologije.”

Kot že rečeno, strinjam se, da Šrot izsiljuje. Mi je všeč? Niti malo. Ali si lahko privoščimo luksuz, da rečemo, saj je vseeno, pa prodaj, če ti paše in če lahko? Zelo dvomim. Bo odločitev, ki čaka novo vlado, lahka? Sploh ne. A kar si ne želim, je to, da bi bila ideološka… da bi partijo pokra odigrali po pravilih, ki jih postavljajo ideološki opranci tipa JPD in MM, in ker bi še naprej verjeli v pravljice o “pravi” vlogi države, svetost prostega trga in druge bedarije.

Jure, Šrotovo kršenje zakonodaje je ravno tako na mizi ali pred mizo kot njegovo izsiljevanje. Mu je kdo dokazal izsiljevanje?

Moje vprašanje zagovornikom nacionalnega interesa v primeru Mercatorja je: Ali se strinjate z nacionalizacijo na način, da se PL in Infondu zaseže delnice, ki sta jih kupila od Kada in Soda, in za to dobita odškodnino v isti višini, kolikor sta sama plačala plus obresti (na primer euribor plus tri)?

@ervinator: če najdeš pravno podlago za to, ni problema.

kršenje zakonodaje ni na mizi, ker si z vedenjem tipa “saj vsi vemo, da je…”, ne moremo nič pomagati.

ervinator, glede namiznega kršenja zakonodaje je na mestu eno samo vprašanje: kaj, kurac, počne policija (oziroma drugi ustrezni organi, ki jih plačujemo)? (slediti bi moralo seveda samobičanje s trnovo vejo vseh po chain of command do ministra za notranje zadeve)

vstop države v lastništvo mercatorja pa je seveda zgolj in le stvar tehtanja ali se državi to splača. za razliko od raznih prostotržnih zelotov se meni zdi, da je lahko država prav tako dober lastnik kot kdorkoli drug; oziroma bolje: nič slabši lastnik od kogarkoli drugega. jasno je tudi, da mora država kupiti mercator po tržni ceni – in tako tudi implicitno priznati, mater, v preteklih letih smo slabo gospodarili (kar se sicer dogaja tudi v boljših familijah in ni nič tragičnega) -, ne pa z nekakšnim “zasegom delnic” (mmg, kdo sploh govori o tem?)

@jaKa ;) vsaj en

Jure, ne gre za “saj vsi vemo”, ampak za konkretna dejanja, ki so v medijih detajlno analizirana, in so proti kršilcem nastopili tudi uradni regulatorni organi. Torej je podlaga za trditev glede kršenja zakonov še bistveno bolj utemeljena kot tvoja o izsiljevanju.

Verjetno napačno razumeš načelo, da je vsakdo velja za pravno nedolžnega, dokler se mu pravno ne dokaže krivda. To načelo pove samo to, da dotični v pravnih postopkih velja za nedolžnega (na primer pri kadrovskih razpisih v javni upravi). Ne pomeni pa, če nekdo izigra proceduro, da je v resnici (ne samo pravno) nedolžen.

Ponavljam vprašanje glede nacionalizacije. Za pravno podlago ni problem, tak zakon je mogoče zelo hitro sprejeti – tako kot danes sprejemajo zakon o državnih poroštvih za banke.

no, jaz za boška šrota vseeno ne bi demontiral pravne države in lovil zlikovce, ker so “v resnici” nekaj krivi. Če imajo regulatorji kaj oprijemljivega proti šrotu, naj to uporabijo, vsekakor, ampak zaenkrat nisem videl nič, kar bi nas rešilo iz godlje z mercatorjem.

no, ja… nek arbitraten zaseg delnic (razlastitev) je le malo drugačen kot zakon o poroštvih, kajne?

Nimam nič proti podržavljanju… država naj oceni, koliko je pripravljena (če sploh je) za mercator dati, naj se pogleda, koliko bi šrot imel in koliko bi lahko v teh razmerah sploh lahko dobil…

Kar mene moti, je apriorno stališče, da se o tem, da država odkupi Mercator, sploh ne sme razmišljati zaradi neke slepe vere v lepoto prostega trga, invalidne (aka minimalne) države in podobnih bedarij…

Se lahko izkaže, da Šrot zahteva preveč? Da Se lahko izkaže, da Mercator ni tako pomemben? Da Se lahko izkaže, da Šrot blefira? Da Se lahko izkaže, da kak tuji lastnik ne bi prinesel kataklizme? Da

Da, da, da… ampak to ne pomeni, da moramo biti dejansko ovce, ki jim ni dovoljeno razmišljati tudi o drugih možnostih.

Če nočeš za Šrota demontirati pravne države, bi moral še toliko odločneje podpreti delovanje regulatornih organov. Šrot namreč svoje kršenje zakonodaje predstavlja kot nekaj normalnega ali celo nujnega v kapitalizmu. Kot da mu je prav zaradi kapitalizma in demokracije to dovoljeno.

Zaseg delnic ima lahko prav tako kot poroštva svojo pravno podlago – seveda bi tak zakon vključeval še možnost zasega drugih podjetij, ne samo Mercatorja. Moje vprašanje glede nacionalizacije ostaja, ali naj se Šrota reši teh delnic, ali pa naj se tovrstno politično izsiljevanje še izdatno nagradi. Če pošrotane varuhe nacionalnega interesa skrbi, kaj bo z Mercatorjem po prodaji in če pristajajo na to, da so zaradi krize dovoljeni ostrejši ukrepi, morda zagovarjajo tudi prisilni odvzem delnic Mercatorja. Če že govorimo o tem, katere so realne možnosti …

razlastitev pa še retrogradno? ne vem, zakaj se ti zdi to realna možnost…

Matr, kaka izrojena debata…

Če mora Mercator res ostati v slovenskih rokah (pa naj davkoplačevalce to stane kolikor hoče), kdo jamči, da ne bo tudi naslednji lastnik izvedel podobnega trika, in poleg kupnine pobasal eno lepo izsiljevalsko premijo? In predvsem – če so slovenski lastniki res toliko bolj nacionalnointeresantni, socialnomoralni in na splošno naklonjeni slovenskemu plemenu, zakaj sploh imamo to debato? Boško bo kot naše gore list (po vaši lastni logiki) prav gotovo naredil tisto, kar bo nacionalnointeresantno in dobro za vse in vsakega od nas, ane Jure? Od kje potem panika?

In prvi odgovor bo verjetno nekaj v stilu, češ vsem problemom se lahko izognemo, če država ostane delni lastnik Merkatorja…. my ass. Če ste pri največji banki mogoče imeli vsaj kakšen majav argument, je težko najti kakšen prepričljiv razlog, zakaj je nacionalnointeresantno, da se država vtakne še v neko maloprodajno podjetje, ki nadzoruje le tretjino trga, pa še ta mu hitro polzi med prsti. In to predvsem zaradi njegovih cen, ki so v primerjavi s konkurenco opazno višje, kar so Slovenci seveda počasi pogruntali. In zdaj bi vi radi, da se ves denar, ki so ga potrošniki prihranili z nakupovanjem izven Mercatorja, kar direktno vtakne nazaj Mercatorjevim lastnikom v žep. Bravo.

In gremo še korak dalje – če slovenska prehrambena industrija res ni sposobna preživeti na trgu brez maloprodajne verige, ki bo namesto gospodarno nakupovala po politični logiki, potem bo ta veriga imela nujno dražje izdelke. Nekdo vendar mora plačati za dražje surovine. In Mercator že zdaj ni niti približno najugodnejši. Od tukaj dalje so torej možnost samo tri:
1) Ali monopoliziramo trg, tako da nacionaliziramo (kot so predlagali nekateri zgoraj) še ostale prodajalce
2) pustimo Merkatorju da še dalje izgublja tržni delež zaradi nekonkurenčnih cen, dokler se ga ne bomo spet reševali z davkoplačevalskim denarjem,
3) Uvedemo prisilno nakupovanje v Mercatorju pod kontrolo policije in partijskih prostovoljcev (ustanovimo recimo Sozialdemokratische Schutzstaffel – SSS), na primer tako, da se prebivalce vsak dan ob določeni uri nabere po domovih in se jih pred puškinimi cevmi odpelje v “tapravo” štacuno. Seveda se vhode v cenejše, ampak socialno neodgovorne ter nacionalno neinteresantne trgovine zastraži.

Ker, jebiga, Slovenci niso dovolj neumni, da bi (prostovoljno) z lastnim denarjem (večina jih sicer še vedno ne šteka, da je proračun tudi njihov denar) sponzorirali tiste panoge, ki za veliko denarja delajo malovredne izdelke. Če na ta način zaščitimo slovensko prehrambeno industrijo, zakaj ne bi potem nacionalizirali še prodajaln Emporiuma, Zare in H&M ter tako rešili slovenskih tekstilnih tovarn? In v končni fazi, dejmo nacionalizirat še uvoznike avtomobilov, pa lahko mogoče od mrtvih obudimo še Tam in iz Kragujevca po nizki ceni odkupimo licenco za stojadino! Veste koliko delovnih mest bi bilo to? Super!

hehe, danes je baje mercator ničvreden, ker izgublja tržni delež, še kak mesec nazaj je bil – pri istih modrecih -lastnoročno kriv za slovensko inflacijo.

Izmikaš se odgovorom… kot vedno!

seveda ;)

…ampak če si že začel: nihče nikoli ni trdil, da je kriv samo Mercator. Bilo je celo nekaj indicev o usklajenem delovanju.

Ok, Jure, zdaj si tudi izrecno odgovoril na moje vprašanje. Hvala! ;)

Možnost razlastitve (z odškodnino) pa je vsekakor realna v razmerah, ko javna debata sili državo, naj podleže Šrotovemu izsiljevanju.

“…ampak če si že začel: nihče nikoli ni trdil, da je kriv samo Mercator. Bilo je celo nekaj indicev o usklajenem delovanju”

no, bili so krivi tajkuni ;)

Resno: al se je kazalo na mercator (dostikrat) ali pa na slovenski maloprodajni trg v celoti (če ti manjka materiala, pojdi na razglede). Hitro izgubljanje tržnega deleža pa nekako ne gre skupaj z obtožbami o premali konkurenci, kajne?

Je pa vsekakor zanimivo to usklajeno delovanje, ko eden izmed vpletenih izgublja tržni delež. Hm… al bo nekaj narobe s prakso al pa s teorijo. ;)

Ne, Jure, ti ne razumeš. Šrot je nesposoben in zloben tajkun, ergo:

1. Če ima Mercator profit in obdrži tržni delež, je to zloraba monopola
2. Če Mercator tržni delež zgublja, je to dokaz, da je Šrot nesposoben menedžer
3. Če je lastnik Mercatorja Šrot, je trg nekonkurenčen in je Šrot kriv za inflacijo
4. Če je lastnik Mercatorja tujec, je trg normalen, saj ima edini slovenski trgovec delež pod 20%
5. Če ATVP ne more dobiti Šrota, je to dokaz nedelovanja pravne države
6. Če Šrota regulatorni organi nabodejo (in samo takrat), živimo v demokraciji

@Jure
O tem bi se dalo razpravljati, ampak se v to debato sploh ne bom spuščal. Sicer vem, da je na DD praksa, da se govori kar tja v tri dni, kakor se pač komu zazdi po zadnji kavici, ampak mene se vedno zanima predvsem sledeče:

Kaj je po tvojem rešitev situacije, ko potrošniki prostovoljno niso pripravljeni subvencionirati dragih prehrambenih izdelkov, slovenski prehrambeni proizvajalci pa jamrajo, da razen trgovskih verig v socialnoodgovornih in nacionalnointeresantnih slovenskih rokah, nihče ne bo od njih nič kupil? Trgovske verige so tukaj samo vmesni člen! In tudi če pustimo pri strani moralno sprevrženost siljenja potrošnikov v plačevanje rent določenim panogam, se ta formula na dolgi rok ne more iziti, ker Mercator preprosto nima zadostnega deleža, right?

In zakaj je to važno? Preprosto zato, ker si takšne zaščite želijo VSE proizvodne panoge. Vprašaj naše tekstilce ali lesarje, kaj si mislijo o tuji konkurenci (večina jih je svoje želje po državnih protekcijah itak že večkrat naglas izrazila). Ampak njih nihče ne jemlje resno. Interesantno postane šele, ko se protekcionistični interesi proizvajalcev začasno ujamejo z interesi lastnika maloprodajne verige s skoraj monopolno kontrolo tiskanih medijev in domnevno izredno močjo v politiki. Z “nacionalnimi interesi” to nima nobene veze! Prehrambeniki hočejo protekcije, Boško hoče pa denar in pika. Ampak ko se v čorbo doda še par naivnih socialnoodgovornih levičarjev, ščepec dobro podmazanih novinarjev in politično elito, ki se ima Boškotu za zahvalit za oblast, potem pa take real-socialistične ideje naenkrat spet zaživijo…

Sicer pa bodi srce pa se enkrat drži teme, ki si jo ti sam začel…

King-King, Jure je komentiral predvsem dejstvo, da neoliberalci trobijo o ogroženosti demokracije, ker bi lahko tajkun dobil mastno pomoč od države. Zelo me zanima, zakaj naj bi bila s tem ogrožena demokracija? Ker naj bi država poservisirala Šrota? To je obžalovanja vredno, ampak stanje demokracije pri nas se s tem ne bo spremenilo na slabše.

@kronist in jure
Pejta mal nazaj pogledat, kolkrat sem jaz jamral čez inflacijo in Mercatorjeve cene. Ali pa čez dejstvo, da je Boško bogat. Mene ne eno ne drugo niti malo ne moti, dokler je v okviru zakona.

Sicer se strinjam z izjavo, ki je bila v originalu izrečena za italijanskega Šrota – Berlusconija: “Če se z avtom pripelješ iz Milana v Rim v 3 urah, potem si verjetno kje kršil omejitve.” Kljub temu pa ne zagovarjam dejstva, da naj se ljudem napiše kazen že zato, ker so bili ob dveh v Kopru ob treh pa v Mariboru. Zakon je bolj ali manj jasen in Boško zaenkrat še ni bil za nič obsojen.

To pa še vedno ne pomeni, da naj se ga vtakne kar na naše dohodninske vloge kot samostojno postavko za nacionalnointeresantni para-davek. Se mi zdi da vsak klošar v Ljubljani rabi moj denar bolj, kot pa Boško, četudi začne ta grozit, da se bo na naslednjem Pivu in cvetje razstrelil skupaj s 50.000 obiskovalci. Say no to terrorism!

Sicer pa še enkrat, naj vaju spomnim, tema je: “Primer Mercator: gre za demokracijo”

No, in kakšno je tvoje mnenje?

Zadeva je popolnoma enostavna: če lahko država kupi delnice ceneje ali po isti ceni, kot jih je prodala, potem naj jih kupi – konec koncev, jih lahko potem še enkrat dražje proda.

Tudi hrana je obnovljivi vir energije in če pogledamo na to tako, je tudi predelovalna industrija v našem nacionalnem interesu, zato bi že bil čas, da zavržemo neumnosti, ki nam jih prodajajo ekonomisti polnih riti…

@kronist
Sem mislil, da je iz zgoraj napisanega jasno, ampak evo še enkrat:

Moje mnenje je, da se gre Šrotu za to, da bi po čim višji ceni prodal svoj delež v Mercatorju, preden mu cena pade pod nakupno in da hkrati pritisne na nadzorne organe, ki mu dihajo za ovratnik, prehrambeni industriji se gre za tržno protekcijo, novinarjem se gre za plače in položaje, kar si bodo najlažje zagotovili tako da, ugajajo urednikom, ti pa itak že zdaj ugajajo lastniku, politikom se gre za to, da vrnejo usluge izpred volitev in si zagotovijo pomoč tudi v prihodnje, vam se gre za to, da pljuvate po vsem, kar spominja na prosti trg, nikomur pa se ne gre za “nacionalni interes”, ki je itak en fantomski pojem, ki praktično ne pomeni nič – imamo torej en bodeč šopek demagogov, bluzerjev, lenuhov, egoistov in podkupljencev, ki imajo navzven en sam “nacionalni interes” navznoter pa jih žene množica zelo partikularnih, egoističnih in grabežljivih pohlepov.

Tako, v enem stavku. Upam da bo zdaj šlo.

@zirosi
Ekonomisti imajo polne riti zato, ker je njihovo znanje nekaj vredno.

Če bi ti recimo znal z denarjem, bi vedel, da je za profit važno samo, po kakšni ceni boš delnice prodal v prihodnosti in ne po kakšni si jih prodal v preteklosti. Trenutno grejo delnice dol in država bo najverjetneje naredila izgubo, ne glede na to, po kakšni ceni jih je prodala pred leti. Še posebej, če bo pri nakupu plačala še “izsiljevalsko premijo”, na katero trenutno igra Boško.

Še več, po tvoji logiki bi morala država na splošno vlagati denar predvsem tja, kjer je profit. Delnice Mercatorja bi tudi tako le malo verjetno prišle na vrsto, sploh v času, ko se svet pripravlja na globalno recesijo. Naj potem država rajši kupi zlato, pa bo dobiček verjetno večji, oz. vsaj izguba manjša!

Dokler ne boš tega razumel, pa se kar navadi na svojo prazno rit in na polne riti ekonomistov…

Dolge klobase s preveč podredji lahko izdajajo konstipacijo duha in posledično, kot simptom, verbalno inkontinenco, ampak mene bolj zanima, zakaj bi primer Mercator negativno vplival na stanje demokracije v Sloveniji.

Verbalno inkontinenco mi povzročajo predvsem vaše kolektivistične floskule, ki jih normalno razvit in odgovoren posameznik pač ne more normalno prebavit. Podobno bi ti verjetno razvil inkontinenco, če bi žrl nagnito, črvivo crketino z dvorišča kake tovarne usnja…

Kar se pa te demokracije tiče, ne jaz, ne Erjavec, ne kdo drug nismo tej izjavi dajala neke pretirane teže. Emil jo je zapisal nekje proti koncu, mislim da celo v zadnjem odstavku, Jure pa jo je izrezal iz konteksta in privlekel na dan, kot liberalistično parolo stoletja in temeljno idejo njegovega “neo-liberalizma”. OK, v celem tekstu je pač nekaj za kritizirat moral najti, da ne bi slučajno zgledalo, da je imel Emil celo prav. In če je ta izjava najšibkejši člen celega prispevka, potem Emil, kapo dol! Svaka čast, dober članek!

Ampak če že hočeš – torej sprašuješ me, kje je je problem?
Da so take real-socialistične ideje o ponovni nacionalizaciji prodaje v imenu nacionalnointeresantne zaščite prehrambenikov nož v hrbet razvoju tržnega gospodarstva, v to je itak nemogoče dvomit, če si končal vsaj osnovno šolo. Če Jure citata ne bi tako kirurško izrezal iz konteksta ali pa če bi ti prebral tudi originalni prispevek, potem bi ti bilo mogoče celo jasno, da Erjavec piše o situaciji, kjer je eden od vpletenih tudi lastnik večine tiskanih medijev, ki ga v tem konfliktu nedvomno in enostransko podpirajo. Oz. “…freedom of the press [is] essential so that citizens are informed and able to vote in their personal interests”, kot pod geslom ‘Democracy’ piše celo Wikipedia. In glede na to, da v merjenju argumentov zagovorniki državnega odkupa ne kažete ravno zavidljivih uspehov, narod pa si še vedno večinoma želi, da se Bošku odredi del njihovih plač, potem je z njihovo informiranostjo nekaj zelo narobe. Bo šlo zdej povezat pikice?

@King-King
“Ekonomija polnih riti” je strokovni termin, za večino “ekonomske teorije”, ker ekonomisti več kot očitno ne razumejo, da živimo na omejenem svetu in ne počnejo nič drugega, kot da prodajajo takšno ali drugačno ideologijo s pomočjo matematike, ki se lahko naučiš na vsaki albanski osnovni šoli – zato tudi je trenutno “ekonomsko” stanje na svetu takšno, kot je.
Hotel sem povedati samo to, da mora država tako ali drugače poskrbeti za vse in če je zaradi enega Merkatorja ogrožena neka celotna panoga nacionalnega pomena, jo je pač potrebno rešiti. Hrana je strateškega in nacionalnega pomena (pred obrambo naših nacionalnih interesov v Iraku ali Afganistanu ali na Kosovu): če ti hrano danes poceni pripeljejo par tisoč kilometrov daleč, iz tega ne moreš sklepati, da se bo to zgodilo tudi jutri in pojutrišnjem (temu se reče napaka iz sklepanja po indukciji) – in samo polnoriti ekonomisti so dovolj pohlepni in neumni, da bi zanemarili ali celo pustili propasti neko tako pomembno panogo, kot je živilsko-prehrambena industrija. Slišati je tudi razne napovedi, da se nam lahko zgodi pomanjkanje hrane – najcenejši kmetje menda ne morejo do posojil, da bi začeli saditi…
Za Merkator mi je popolnoma vseeno, je pa potrebno pogledati, kaj je še drugega na kocki skupaj z njim.

Sicer pa:
Naj že crkne ta demokracija, da bomo lahko spet živeli kot ljudje!

Hehehe, čisto mimogrede, da ne zaidemo preveč s teme, še enkrat citat izpod gesla Demokracija: “…so that citizens are informed and able to vote in their PERSONAL interests.” Kolektivizem, ki posamezniku vsiljuje interese nekih skupnosti, torej ni samo sovražnik prostega trga, pač pa tudi sovražnik demokracije. Sicer pa nacizem, fašizem, komunizem… govorijo sami zase.

@zirosi
Najlepša hvala, da si me tako velikodušno podučil o toliko pomembnih stvareh, vse od ekonomske strokovne terminologije z elementi albanske matematike, preko strateških temeljev naše nacije in njenih interesov, pa vse do logičnega sklepanja po indukciji. Ti si gotovo zelo učen človek. Sploh pri zadnjem stavku tvoja intelektualna superiornost kar bruhne na dan!

@King-King
Ni problema.
Ti kar vprašaj, če ti še kaj ni jasno – lahko pa tudi v knjige pogledaš.

Mogoče je bil moj cinizem zate prevelik zalogaj. Evo še enkrat, malo bolj direkt: če mi še kaj ne bo jasno, bom rajši vprašal svojo prababico kot pa tebe. Sicer jo bom moral prej odkopat, ampak ima ženska še vedno več pojma kot ti…

Ojoj, še en polnoritni sralec o pravičnosti.

===Slišati je tudi razne napovedi, da se nam lahko zgodi pomanjkanje hrane – najcenejši kmetje menda ne morejo do posojil, da bi začeli saditi…===

To isti kmetje, ki so prisiljeni prodajati svoje izdelke (mleko in meso) v Avstrijo in Italijo, kjer jim redno plačujejo. Naš “nacionalni interes”, živilskopredelovalna industrija in trgovci, jim tega menda niso sposobni zagotovit. Brez prodaje onstran meje bi bili že davno obsojeni na umiranje na obroke.

ps: kakšen skrajšan tečaj in reality check v Albaniji ti ne bi škodil.

@King-King
Kar odkoplji jo in jo vprašaj, kako se pride do hrane še drugače kot v prvi trgovini…

hahaha, KIng-King = incestoidni nekrofilik. počasi mi boš še všeč postal. :)