Drugi dom
Prihodnost evropskih jedilnikov
| 26. junij 2006 | Slovenija | Jure
V Sloveniji debata o genetsko spremenjeni hrani skoraj ne obstaja. Edino, kar lahko prikličem v spomin na to temo je zaplet, ko so v nekem Žitovem izdelku odkrili prisotnost genetsko spremenjene koruze. Ker gre kljub slovenski ignoranci do dilem glede genetsko spremenjene hrane vseeno za zelo resne zadeve, sem malo pobrskal po internetu. Prihodnosti našega jedilnika se pač splača nameniti vsaj nekaj pozornosti, sploh po izkušnjah z norimi kravami.
V kolikor vas zanima genetsko spremenjena hrana, vas čaka dokaj težka naloga iskanja vsaj približno objektivnih informacij. Na eni strani imate skupine “zelenih”, ki so že po pričakovanjih proti, na drugi več milijard USD vredno industrijo z velikanskim poslovnim potencialom. V takih razmerah se na več področjih, od medijev do sodišč, bije bitka, ki bo odločila, kaj boste jutri jedli.
Dileme o genetsko spremenjeni hrani lahko razdelimo v tri osnovne skupine; učinki na človekovo zdravje, učinki na okolje in ekonomski učinki.
Pa začnimo pri učinkih na človekovo zdravje, kjer nas zanima vprašanje toksičnosti takšne hrane, alergenosti, nepredvidenih učinkov in odpornosti na antibiotike. Verjetno bi pričakovali, da bi po letih od kar je bila genetsko spremenjena hrana uvedena na nekatere trge (zlasti ZDA), imeli na voljo rezultate obširnih raziskav na temo morebitnih učinkov na človeško zdravje. Pa temu ni čisto tako. Dolgoročnejših raziskav sploh ni. Klinični testi? Se ne izvajajo. V ZDA Food & Drug Administration, ki mora recimo potrditi neoporečnost pesticidov, morebitnih učinkov genetsko spremenjene hrane sploh ne preverja. Proizvajalec mora le podati izjavo, da je nova vrsta “substantial equivalent”; politika, ki je rezultat prizadevanj lobista korporacije Monsanto. Torej, če Monsanto uvede novo vrsto genetsko spremenjenega riža, sam izvede preizkuse učinkov, FDA pa mu verjame.
Against this background it is almost incredible, but true, that there have been no peer-reviewed clinical studies on the human health effects of GM food. Instead, when the biotech companies manufacture a new GM product, they compare it with its non-GM counterpart in terms of nutrients, toxins and allergens, and if they allege it to be “substantially equivalent”, they deem it to be safe. Such an assumption would never be allowed in the regulation of pesticides or drugs. It is simply a device to circumvent direct trials of the effects of GM foods on human health, and ensures that GM crops can be patented without even animal testing. Vir
Če imamo na eni strani pomisleke glede varnosti, na drugi industrija obljublja riž z vitaminom A, kar bi lahko milijonom otrok, ki trpijo zaradi pomanjkanja tega vitamina. Kaj pa krompir, ki absorbira manj maščob? Jabolko s cepivom proti virusu, ki povzroča otroško pljučnico? Želite povečati proizvodnjo mleka? Monsanto ima za vas Posilac (TM), genetsko spremenjeno različico hormona somatotropin, ki ga vsak dan vbrizgate kravi (ta različica hormona se množično uporablja čez lužo a je prepovedan v Evropi). Sliši se privlačno (recimo), a pomanjkanje resnih raziskav, ki ni ovrgle pomisleke glede učinkov na zdravje ni.
Podobno je pri učinkih na okolje. Raziskav je presenetljivo malo, zato pa več zgodb, ko se je izkazalo, da so gre za uvajanje sprememb v kompleksnih, odprtih sistemih, kjer so končne posledice sila nepredvidljive. Vprašanje glede okoljskih učinkov se osredotočajo na genetsko onesnaževanje, pojav super-plevela, porabo pesticidov in učinke na divje živali. Industrija trdi, da je mogoče z genetsko spremenjenimi poljščinami, ki so odporne na določen pesticid, zmanjšati porabo drugih, bolj strupenih za okolje. Ista podjetja seveda prodajajo ustrezne pesticide, ki so “kompatibilni” s tako spremenjenimi poljščinami. A nekatere izkušnje niso potrdile oglaševalskih obljub; pojavil se je super-plevel, ki je odporen na najpogosteje uporabljane herbicide. Genetsko spremenjene poljščine ogrožajo pridelovalce, ki se niso odločili za genetsko spremenjeno seme, saj lahko veter ali insekti prenašajo cvetni prah na dolge razdalje. In potem še učinki novih toksinov, ki naj bi ščitili poljščine pred škodljivci, na druge živali.
In na koncu a ne najmanj pomembna so politično-ekonomske dileme; genetsko spremenjeno seme predstavlja mokre sanje biotehnoloških korporacij, saj obljublja izjemne dobičke in nadzor nad pridelavo hrane. Omogoča jim, da dobrino (seme), ki je bila doslej dostopna za nizko ceno ali so ji kmetje pridelali celo sami, spremeni v izdelek, ki ga je mogoče zaščiti s patenti. Podobna zgodba, kot recimo pri vodi, kjer multinacionalke s spretnim marketingom in privatizacijo vodnih virov spreminjajo pitno vodo v dobrino, ki je neprimerno dražja kot je bila doslej. Poraja se vprašanje, ali je res pametno zaupati petim korporacijam, ki lahko s patenti, herbicidi samo za lastno seme in pravnimi sredstvi, obvladujejo pridelavo hrane v neprimerno večji meri kot doslej.
Tesno povezano s tem je vprašanje izbire potrošnikov. Naj bo genetsko spremenjena hrana označena ali ne? Potrošniške organizacije in EU pravijo da, industrija in ZDA menijo, da je to nepotrebno.
EU in evropske države so doslej pri vprašanjih genetsko spremenjene hrane imele precej drugačno stališče kot ZDA. V EU je veljal de facto moratorij na uvoz genetsko spremenjene hrane. Kar 170 evropskih regij in 4.500 manjših področij se je razglasilo za GM-free. Podobno so ravnale tudi nekatere države članice, recimo Madžarska. A Evropska komisija je, tudi pod težo odločitve WTO-ja, ki je letos februarja odločilo, da je EU z moratorijem kršila mednarodna trgovinska pravila, že nekoliko popustila in dopustila gojenje 30 genetsko spremenjenih rastlin. Odločitev WTO-ja, ki je še predmet pritožbe, je v nekaterih državah članica EU naletela na oster odmev. Madžarska je sporočila, da je v njenem interesu, da ostane GM-free. Na popolno nasprotovanje je odločitev naletela tudi v Grčiji in Avstriji ter na Poljskem.
In Slovenija?
Povezave:
(Še brez glasov)
Loading ...
