Drugi dom
Priceless
| 18. September 2006 | | Jure
Ostro a primerno.
Čisto drugače bi bilo, če bi se Mićo Mrkaić vrnil iz Amerike s par milijoni dolarjev in poskušal uveljaviti svoje življenske izkušnje v Sloveniji. Toda ne. Gospod je raje doma, na zapečku kranjske Sorbone, in soli pamet. Ravno tako Jože P. Damijan: namesto da bi ustanovil svoje podjetje in dokazal, da ima jajca, se raje skriva na univerzi in indoktrinira nove generacije. Seveda to počneta oba z denarjem davkoplačevalcev, ne kot privatnika — in to je pri tem tudi najbolj žalostno. Z univerzitetnega zapečka, kjer se ve, da zaboga ne izgubiš službe, poskušaš celo nacijo vratolomno spraviti v popolnoma nova ekonomska razmerja.
Pa nista sama vsega kriva. Velik del krivde nosi samo okolje, ki kar naenkrat izstreli dva pisunčka in ju začne jemati resno. Prav neverjetno je, kako lahko v Sloveniji praktično vsak čez noč postane nekakšna avtoriteta na svojem področju. Ni Amerika dežela neslutenih možnosti, gospoda, temveč Slovenija: tu lahko postaneš minister kar tako mimogrede. Več
(Glasov: 1 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
LOL… Štih je že v akciji med komentarji.
Kateri profesor tako na EF kot na EPF … (izvzamimo v tem komenarju vse ostale kvazi managementsko podjetniško upravne fakultete in VŠ, ki rastejo kot gobe po dežju) pa ima za sabo kakšno uspešno poklicno kariero … večina jih piše na eni strani makroekonmkse razprave in daje predloge kako bi moralo bit, na drugi strani pa mikroekonomske ter se pri tem sprašuje zakaj je v Sloveniji tako malo podjetnikov in kako vzpodbuditi podjetništvo? In ja, res ni Amerika dežela neslutenih možnosti … tam morajo profesorji kljub vsemu (predvsem na MBA študiju) imeti za sabo kakšno poklicno kariero preden odprejo usta pred študenti …
MBA je eno, to kar je pri nas univerziteni študij pa drugo. za slednjo poklicna kariera (predvidevam, da v podjetjih) ni npben pogoj, še več, sočasno furanje akademske (objave…potrebne za profesorsko mesto) in poslovne je dokaj nemogoče.