Predsedovanje EU: Kosovski buzdovan in pentljica

Čas slavnega slovenskega predsedovanja Evropski uniji se nezadržno bliža. Kakor minevajo tedni in dnevi, ki Janeza Janšo ločijo od vzpona na evropski prestol, tako bruseljsko evrokratsko srenjo sčasoma mineva dobra volja. Razlog zato je zaskrbljenost zaradi dejstva, da bosta s 1. januarjem 2008 Sloveniji v naročje padla dva dosjeja, v katerih bi utegnil dinamični dvojec Janša-Rupel zavohati priložnost za samovšečen tango na diplomatskem parketu. Gre za vprašanji Kosova in nove pogodbe o EU.

Kosovski buzdovan

Ureditev statusa Kosova je tisti buzdovan, staroveški razbijalec tudi najtrših betic, ki lahko na kosce razčesne enotnost skupne evropske zunanje politike v trenutku, ko naj bi članice EU z usklajenim delovanjem poskrbele za ohlajanje vročega kosovskega kotla. O tem, kakšne je premier Janša o Kosovu razdiral v pogovoru za Financial Times, smo že poročali. Zaradi suhega komentarja iz kabineta visokega predstavnika za zunanjo politiko EU Javierja Solane, češ da se nima smisla odzivati na domislice države, ki ne more govoriti v imenu unije, se je takrat vzdignilo kar nekaj diplomatskih obrvi. Zgleda, da upravičeno – Solana ima Slovenijo v želodcu in Janši nikakor ne bo pustil, da samovoljno uganja norčije ob tako pomembnih temah, kot je Kosovo.

Da bi pomiril duhove, je moral posredovati sam zunanji minister in veliki koreograf slovenske zunanje politike Dimitrij Rupel. V enem izmed najuglednejših evropskih časnikov, Economistu, je v zanj tako redkem in neznačilnem trenutku skromnosti dejal:

A European foreign minister admits he would be “much happier” if the Kosovo crisis were not falling on Slovenia’s watch. At best, he says, this nation of 2m people can hope to offer a “co-ordinating presidency” when it takes over on January 1st, keeping the seat warm in between the turns of two giants of the EU, Germany (EU president for the first half of 2007), and France (which takes over from Slovenia in July 2008). Slovenia must not be “too creative”, says the foreign minister. Vir.

Rupel je sicer že nekajkrat izpostavil, da nekateri rešitev za Kosovo vidijo v “kreativnih pobudah”, pri čemer ni bilo vedno jasno, ali si Slovenija vendarle ne bo dala duška v svoji ustvarjalni zunanji politiki. V Bruslju vsekakor upajo, da se Slovenija kot predsedujoča kreativnežem ne bo pridružila. Janševa eskapada v Financial Timesu, ko je premier še pred koncem pogajanj o statusu Kosova v ZN (končajo se šele jutri) na veliko govoril o neodvisnosti in z vseevropsko javnostjo prostodušno delil svoje teorije o stališčih do Kosova znotraj EU, torej ni zbodla samo Solane, ampak tudi Rupla.

Pentljica

Poznavalcem dogajanja je sicer že dlje časa jasno, da Francija, ki bo 1. julija 2008 iz rok Slovenije prevzela predsedovanje EU, ne bo dopustila, da bi se Slovenija profilirala na mednarodnem odru, še posebej ne na račun dinamičnega super-Sarkota. V Parizu so tako tiho dali vedeti, da bo nad končno rešitvijo kosovskega vprašanja bdela Francija in ne Slovenija. Podobno velja tudi za novo pogodbo o EU, ki bo še to leto podpisana v Lizboni. Ljubljana bo lahko preštevala ratifikacije pogodbe v posameznih nacionalnih parlamentih, medtem ko bo Pariz svečano zavezal pentljico in se posončil v soju žarometov. Enako seveda velja za Kosovo in energetski paket, kjer se morajo članice EU dogovoriti o porazdelitvi bremen pri prizadevanjih za omejitev posledic podnebnih sprememb.

Ruplovi komentarji torej kažejo, da je Slovenija inteligentno sprejela igro velikih in se urno postavila v vlogo petega kolesa. In s čim bi se lahko v času predsedovanja EU postavljala Slovenija? The Economist ne dvomi:

Slovenia brings to the EU unique knowledge of the region (though some in the Balkans find Slovenes snobbish). In the words of a diplomat, when Slovenes and Serb officials meet, the Slovenes “know when the bullshitting has started”. That is a skill that should not be underestimated.

Na tem mestu je treba čestitati Dimitriju, da je dobro zavohal, kje ga je usral njegov šef. Seveda pa Rupel ne bi bil Rupel, če svojega pogovora z Economistom ne bi začinil še s to izjavo:

He even questions its moral right to demand that neighbours like Serbia face up to their history. Slovenia is in a “precarious position” because it has “not admitted all the wrongs” from its communist past, allowing ex-apparatchiks to remain in positions of power after 1991.

Kar strah me je, kako bodo reagirali sds-ovski bevskači, ki budno pazijo na to, da Slovenije kdo ne bi blatil v tujini. Če so raztrgali uboge novinarje, kaj se šele obeta zunanjemu ministru, ki v najuglednejšem evropskem tedniku lastni državi odreče verodostojnost v mednarodnih odnosih.