Pravna država stavka

Sodniška stavka bo. Zdaj tudi vemo kdaj. Od 9. do 11. junija bo večina sodnikov izvedla opozorilno stavko, s katero bodo poskušali prepričati referenčne ministre, da jim povišajo plače, ki bi morale biti po njihovem mnenju primerljive s plačami poslancev in ministrov, torej z izvršno in zakonodajno vejo oblasti. Ironija stavke pa je v tem, da ni najbolj jasno ali stavka sploh je zakonita. Zakon o sodniški službi določa, da sodnik ne sme prekinit dela zaradi uveljavljanja svojih pravic, da mora varovati ugled sodniškega poklica itd. Mnenja o zakonitosti so deljena, a ostaja dejstvo, da nas tudi stavkajoči sodniki niso prepričali o zakonitosti stavke.
Še nek drug temeljni kamen pravne države, Ministrstvo za notranje zadeve, ni najbolj sprejemljiv do zakonov in odločb sodišč. Anton Gazvoda, nesrečni poslovnež, ki mu je policija pred desetimi leti uničila nasad industrijske konoplje, iz katere je prideloval olja, je po odločitvi sodišča upravičen do odškodnine. Tako pravi sodišče, a ne tudi ministrov čut za pravičnost. Gre za istega ministra, ki je raje kot Ustavi prisluhnil zahtevam ambruške lynch mob in mu je stolček skorajda odnesla afera Global. Gazvoda se je odločil za gladovno stavko ter 20 dni kasneje olajšan za 12 kil uspel doseči izplačilo odškodnine, ki jo je Ministrstvu naložilo sodišče.
A zakaj bi Ministrstvo delovalo kaj drugače kot vlada? Tudi ta ni najbolj nora na zakone in sodišča. Pod Janševo vlado se je nabralo lepo število neizpolnjenih odločb ustavnega sodišča. Prav tako se že dolgo vleče problem sodnih zaostankov. Zaradi njih so zakoni de facto suspendirani. Le kdo si lahko privošči leta in desetletja pravdanja, ki mu tudi ob ugodni sodbi ne bo nujno prineslo povračila škode?
Pravo ni več formalno, zaprto polje predpisov, zakonov in pravil, stvar odvetnikov in sodnikov. Očitno je postalo del dnevne politike, ki tudi zahteva politične prakse – stavke, gladovne in ostale, pogajanja in kompromise. Razdelitev oblasti, ki je temelj demokratičnih režimov, se umika povečani moči izvršne oblasti. Le kaj so nizke plače sodnikov v primerjavi z vse večjo nepomembnostjo njihovega dela?
Premajhni smo, da bi si delili oblast, bi nemara rekel Janša.