Drugi dom
Post-sekularna Evropa
| 25. October 2006 | | Jure
Zelo dober članek o religiji, evropski sekularni identiteti in integraciji.
The rapid and drastic process of secularization in western Europe over the last decades has not diminished the continuing unease with which Europe considers the Islamic religion and European Muslims in its midst in particular. José Casanova argues that the unease between secular European elites and its religious Muslim citizens represents not only a struggle of assimilating and incorporating different cultural backgrounds, it also constitutes a struggle between a secularism that is considered as “normal”, “progressive”, and “enlightened” and the religious which is seen as “backward” and “reactionary”. Tukaj.
(Še brez glasov)
Loading ...
Tale tekst so napisali v Vatikanu.
Če bo v Evropski ustavi omenjeno krščanstvo, potem predlagam, da tudi američani v svojo umestijo kakšen stavek o pozitivni vlogi Hitlerja, zato ker je po 2. sv. vojni omogočil naglo industrializacijo njihove ekonomije.
Krščanstvo je ustvarilo Evropo srednjega veka, razsvetljenstvo pa Evropo, kot jo (zaenkrat še) poznamo danes. Če toliko verjameš v pozitivne vloge vere v družbi, se prosim preseli v Saudovo Arabijo.
Pa še glede nestrpnosti. Če misliš, da bom vsakič ko omejujejo moje pravice tiho zavoljo tolerantnosti in “nastavil še drugo lice”, se motiš. Pozivanje na tolerantnost je samo iluzija, najraje pa jo naokoli razglašajo netolerantneži, da bi se zavarovali pred kritikami. To je isto kot etiketatiranje z antisemitom vsakega, ki kritizira politiko Izraelske vlade. Do netolerantnežev je treba biti netoleranten, vendar pa v okvirih zakona in ustave, ki dovoljuje svobodo govora in kritiko ideologije!
Problem vere je namreč predvsem to da spodbuja intelektualno ignoranco - preprečuje razmišljanje z lastno glavo in empirično raziskovanje narave, saj verniki vedno trdijo, da so vsi pravilni odgovori podani že v njihovih Svetih knjigah - recimo v tistih tvojega idola Foucaulta.
“Tale tekst so napisali v Vatikanu.”
ker?
prehitro bereš. avtor pravi nekaj drugega:
“Such an outcome, if feasible, could suggest that the decline of religion in Europe might be not a teleological process necessarily linked with modernization but a historical choice that Europeans have made. A modern religious Poland could perhaps force secular Europeans to rethink their secularist assumptions and realize that it is not so much Poland which is out of sync with modern trends, but rather secular Europe which is out of sync with the rest of the world.”
kar je res. v evropi je modernizacija=sekularizacija. kar je ok, če se zavedamo, da je to pač ena izmed mogočih izbir, ne pa nujnost samo po sebi. zda so lep dokaz: moderna družba, vendar precej manj sekularna. evropa je v tem pogledu dokaj edinstvena. kar je spet kul, če se zavedamo, da to ni nobeno “naravno” stanje, ampak izbira, ki pa prinaša nekatere specifične probleme. in eden od teh je zagotovo vprašanje religije v javnem prostoru, kjer pa imaš v sami evropi spet n-modelov, od francoskega laicizma do poljskega marijinega naroda.
pri drugih dveh tezah pa si povsem udaril mimo.
Hja, če smo mi evropejci “out of sync”, še ne pomeni, da imajo ostali prav. Jaz trdim da je sekularizacija “naravno stanje”, ki se je razvilo evolucijsko skozi zgodovino - saj so vsi ostali modeli urejanje družbenih in ekonomskih odnosov na podlagi “slepe vere” v svoj edini prav in superiornost neslavno propadli. Če hoče družba napredovati, mora skozi sekularizacijo. Bližnjic ni!
Očitno zamenjuješ pojma “sekularnost” in “nevera”. ZDA so mnogo bolj sekularna država od marsikatere Evropske, saj je državna vera, oziroma favoriziranje vsake religije strogo prepovedano v ustavi. Američani so bolj verni samo zaradi njihove krute verzije kapitalizma, ki je nastal na osnovah protestanizma. Preberi si kakšnega Maxa Webra…
Zakaj sem že udaril mimo?
tvoje razmišljanje je zrcalna slika ratzingerja; on pravi, da brez boga potop, ti govoriš o “slepi veri”… kot o boju med neodvisnimi intelektualci in topoglavim klerom.
http://www.eurozine.com/articles/2005-12-02-reemtsma-sl.html
dva skrajna pogleda, kjer rešitve in odgovorov na nekatera ključna vprašanja evropskih družb brez prisile ni mogoče podati.
mimogrede: sekularnosti ne presojaš zgolj na institucionalnih rešitvah, saj ima danes verjetno vse evropske države to na nek način urejeno. lahko pa pogledaš javni diskurz. in ta je preko luže primerjalno z večino evropskih držav precej bolj religiozen.
LOL! Vidim, da imam opravka z naslednikom “luditov” v 18. stoletju, ki so zaradi bojazni do napredka in sprememb v življenju, ki jih je prinesla znanost, uničevali parne stroje.
Kdaj boš začel pošiljati pisemske bombe univerzitetnim profesorjem, tako kot tvoj somišljenik Ted Kaczyinski?
če hoče družba napredovati, se mora odpovedati malikovanju znanosti in napredka ter na novo ovrednotiti spoznanja religij in njihove nauke za urejanje družbenih in ekonomskih odnosov.
Če bi rad videl kako pozitivno vlogo je igrala religija, si samo preberi krščansko Sveto Pismo. To je ena najbolj genocidnih knjig vseh časov.
Vedno sem slutil, da je tvoj idol bivši plačanec CIA-e (kot je sam priznal) , ki je zaradi svoje naivnega občudovanja Mao Cetunga (in prijateljstva z njim) leta 1959 iz fevdalno in teokratsko urejene družbe strahopetno prebegnil v Indijo, kjer ima zdaj med drugim tudi svoj astrološki center, po svetu pa trosi prazne besede kot: “Pot do sreče je notranji mir”, kljub temu da je pred desetletji financiral tibetanske gverilce, ki so se borili proti Kitajcem, zdaj pa odkrito podpira indijske termonuklearne poizkuse. Njegovi največji promotorji pa so seveda hollywooski “mirovniki”, kot recimo Steven Segal, ki slovi po filmih “Hard to Kill”, “Above the law”, “Under Siege”, “On deadly ground”, “Exit wounds”, in “Ameriški žigolo” Richard Gere ter “Indiana Jones”.
Free Tibet! LOL.
Jaz sem z izjemo večine katolikov prebral celotno Sveto pismo, poleg tega pa imam tudi osnovno katoliško izobrazbo, zato mi ne moreš očitati nepoznavanja vere. Knjiga, v kateri Bog zapoveduje ganocid nad drugimi ljudstvi zame ne more biti lepa, ker umor zame žal ne more biti vrlina.
Če že vztrajaš na Novi Zavezi, ti navajam Mateja, ki citira Jezusa:
Matej, 10,34-39:
34 »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. 35 Prišel sem, da ločim človeka od njegovega očeta, hčer od njene matere, snaho od njene tašče; 36 in človekovi sovražniki bodo njegovi domači. 37 Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. 38 Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. 39 Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.«
Matej 11,20-24:
20 Tedaj je začel grajati mesta, v katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del, ker se niso spreobrnila: 21 »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila v raševini in pepelu. 22 Toda povem vama: Tiru in Sidónu bo na sodni dan laže kakor vama. 23 In ti, Kafarnáum!
Se boš mar do neba povzdignil?
Do podzemlja se boš pogreznil!
Če bi se v Sódomi zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v tebi, bi še danes stala. 24 Toda povem vam: Sódomski deželi bo na sodni dan laže kakor tebi.«
Ravno to, kar ti sam praviš, sem hotel povedati. Za vsak moj “slab” citat lahko ti najdeš enega “dobrega”.
Vendar te sprašujem, kdo odloča kateri citat je treba upoštevati? Vzemimi Staro zavezo. Geneza se začne z zelo lepo zgodbo o Noahu, ki je vzeta babilonskega mita o Uta-Napisthimu in od drugih starih mitologij in različnih kultur. Legenda o živalih, ki gredo na ladjo v parih se zdi prisrčna, vendar pa je moralna dimenzija zgodbe o Noahu grozljiva. Bog je nenadoma svet videl v temni luči, zato je v dobri meri (z izjemo ene družine) utopil preostanek človeštva, vključno z otroci, pa tudi (nedolžnimi) živalmi.
Razburjeni teologi bodo seveda protestirali, saj pravijo da Geneze ne jemljemo več dobesedno. Ampak saj to je ravno tisto! Mi izbiramo, katere dele Biblije bomo verjeli, in katere bomo vzeli kot simbole in alegorije. Takšno izbiranje je torej stvar osebne izbire, ravno toliko, kot je morala ateista njegova osebna izbira, ne pa nek absolutni temelj. Če si pri eni “izmišljuješ pravila po poti”, si jih ravno tako pri drugi. Kakorkoli že, kljub dobrim namenom kakšnega prefinjenega teologov, veliko ljudi še vedno jemlje Sveto knjigo dobesedno.
Glavni problem je da tudi vi radi uporabljate tiste “slabe” dele, še posebej, ko se začne tolči po kakšnem vojaškem bobnu. Z Biblijo je mogoče opravičiti vsako dejanje, tudi največji zločin. Če lahko opraviči vse, v resnici ne opraviči ničesar - zato vsaj zame tudi nima nobene vrednosti.
@Abaris:
Samo nekaj stvari bi rad poudaril. Prvič, Sveto pismo je dejansko nasilen tekst, o tem ne kaže dvomiti. Krščanstvo je nasilna religija - a v prvi vrsti nasilna do samega verujočega. Citirani pasusi iz Evangelija po Mateju ne spodbujajo k nasilju do drugega, temveč do samega sebe. Krščanstvo teh pasusov, krščanstvo Pavla ali Avguština, je krščanstvo, ki zamaje tla tvojega življenja, ki te pahne v nenehno preizpraševanje samega sebe in v katerem se (kot pravi najbolj dialektično mesto SP) lahko povzdigneš samo z najhujšo izgubitvijo. To niso “slaba” mesta Nove zaveze, temveč njene najmočnejše točke.
Omenjaš težavo z mnoštvom interpretacij, ki jih omogoča Sveto pismo. Hvala Bogu za mnoštvo interpretacij. Če bi bila Bibilja jasen in koherenten spisek moralnih vodil, bi bila verujočemu odvzeta še zadnja mrvica odgovornosti - tako pa nikdar ne ve, če deluje v skladu z božjo besedo ali pač ne. Prav ta nevednost - seveda - pa je bistvo pavlinske ali avguštinske morale posebej in krščanske antropologije nasploh.
Vojna je mir. Svoboda je suženjstvo. Ignoranca je krepost.
Že slišano, leta 1984
Kaj torej daje “moralo” vernikom, da se lahko pravilno odločajo, če kot praviš ti - Sveto Pismo ne služi kot njen vodič? Postavlja se vprašanje, zakaj je sploh potrebno? Nevarno se bližaš ateizmu, dragi moj.
LOL, tvoj dragi je seveda ateist. Pravim samo to, da je prav mnoštvenost možnih interpretacij tista, ki omogoča etično držo. Samo tisti vernik, ki ni prepričan o pravem pomenu božjih besed, se lahko avtentično sprašuje, če deluje pravilno. Če bi obstajal nedvoumen religiozni tekst (ali religiozni tekst, ki bi obdržal svojo prozornost skoz stoletja), bi verujoči dejansko bil goli avtomat, kateremu je zaprto že samo vprašanje po tem, kaj je dobro in kaj ne.
Bulšit. To seveda nima ničesar opraviti z determinizmom in prosto voljo. Biblija je mišljena kot jasen sistem zločina&kazni, ne pa kot neki nekoherentni filozofski spisi. Če imaš jasno izoblikovana moralna načela, še ne pomeni, da nimaš proste volje! Poznam le malo vernikov, ki bi okoli govorili da dvomijo v svojo vero. Ravno nasprotno - verniki se zatekajo k veri ravno zato, ker ne morejo prenesti dvoma.
Tudi sama Cerkev srdito obsoja takšne “samopostrežne katolike”, ki si dovolijo dvomiti njeno dogmo o kontracepciji, ali pa recimo splavu.
Takšnemu, ki enkrat govori eno, drugič pa drugo, se reče politik - ne pa Bog.