Drugi dom
(Po)smega vredno
| 25. August 2008 | | Jure
Igor Masten:
Večina socialnega liberalizma so samo marksistične ideje iz preteklosti, ki so danes dobile samo drugačno terminologijo. Več
Nisem pa prepričan, ali naj naslednji biser uvrstim v oteževalno (bodi tiho o tistem, o čemer nimaš pojma?) ali olajševalno (bog, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo?) okoliščino:
Sam se sicer nikoli nisem ukvarjal s teoretiziranjem o ekonomski ideologiji, zato tudi težko odgovarjam na takšna vprašanja z natančnimi definicijami.
Da gospoda res nima pojma, o čem govori, daje slutiti naslednji odsek:
No, mislim, da vem, kaj to je. Igor Vidmar je dal, kot odgovor, na pisanje Jožeta P. Damijana - o tem ali je liberalizem mrtev - idejo o političnem liberalizmu in o ekonomskem liberalizmu; in politični liberalizem je verjetno nekaj podobnega.
Prvič, ideja ni Vidmarjeva (precej klasična delitev)
Drugič, politični liberalizem != socialni liberalizem
btw Mastenov wonderland (Irska):
“Ko človek tja gre, vidi, da življenje dobesedno kipi. Ogromno je mladih, ljudje so navajeni delati, ne pritožujejo se, če morajo delati tudi ob sobotah in cele dneve, to jim je bilo vedno v zavesti in vse vibrira. “
Opomba: ne gre za to, da bil zagovarjal lenuharjenje, a delo cele dneve le ne more biti vrednota, pot k boljši družbi (sploh v Sloveniji, kjer delavci statistično že itak naklamfajo največ ur v Evropi).
ali Finska:
“Zanimiva je tudi Finska, ki je imela po propadu Sovjetske zveze leta 1989 skorajda 17-odstotno brezposelnost in tam so bili preprosto prisiljeni pogruntati nekaj novega. Rodil se je tehnološki kolos Nokia in da danes eno najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu.”
JP, Finska je res zanimiva; škoda, da ni tudi neoliberalni wonderland (kot ob podrobnem pogledu ni niti Irska, a pustimo “malenkosti”).
(Še brez glasov)
Loading ...
Če pustimo vprašanje terminologije, kdo je pravi liberalec in kdo ne, ob strani, je bistvo nekje drugje. Če hočemo biti uspešni, moramo garati od jutra do večera, kajti v globalizirani bitki za preživetje bodo samo najboljši preživeli. Tako imamo ideologijo socialnega darvinizma, ki jo je potrebno vedno znova ponavljati, da se vcepi v glave ljudi.
Ob vsesplošnem garanju bi tudi produkt moral naraščati v neskončnost. Dejstvo pa je, da so razlike med bogatimi in revnejšimi večajo. Tako se tudi produkt našega garanja preliva predvsem na račune najbogatejših.
In če bi t.i. socialni liberalizem res bil marksizem (kar nakladata tako Masten kot Jud, pa čeprav v življenju še nista brala Karla Marxa, kaj šele kakega njegovega učenca), potem bi poudaril problem akumulacije kapitala. Ki sili v neskončno tekmo med ljudmi, kjer cilja ni.
Neverjetna terminološka zmeda pač razkriva, da avtor o tem, o čemer se je sodil razpravljati, res ni nič bral. Samo to, kot indikator. Čeprav bi me pa res zanimalo, kje za vraga Kovač (kot prototip slovenskega “socialnega liberalca”) zagovarja družbeno lastništvo vseh produkcijskih sredstev, revolucijo proletariata etc ;)
Mastenovo blebetanje prav tako kaže na skrajnost slovenskega neoliberalnega krožka - če ne pihaš v njihov rog, si že marksist najhujše sorte, vmes ni nič.
Glede dela; nekaj je narobe z družbo, kjer je ideal delo cele dneve in vikende. Ne le, da s tem zavržemo enega ključnih dosežkov delavskih gibanj na oltarju “globalizacije”, to dolgoročno ne vodi nikamor. Vsaj zame vem, da bi ob celodnevnem delu in delu ob vikendih prej kot slej v službo prišel z mitraljezom ;)
No, saj če bi vsi ti slavni slovenski liberalci poznali zgodovino (ne samo proslulo Črno knjigo komunizma, Bergmanov dosje in podobno zgodovinsko beletristiko), bi vedeli, da so že bili časi, ko so ljudje delali cele dneve. Šele z organiziranim uporom in tudi nasiljem se je dosegel 8 urni delavnik. To ni uspeh pluralne družbe, demokracije itd, ampak razrednega boja. Zakaj je pa pomembna omejitev, pa je še najboljša obrazložitev v Marxovem Kapitalu, ko piše o minimalni plači in presežni vrednosti.
Ko prebiram modrosti mojih dragih slovenskih intelektualcev, vedno bolj spoznavam, da postajam po prepričanju pravi marksist in se tega niti ne sramujem. Sem pa že raje marksist kot popoln tepec.
Libertarci so tako zelo na nekem skrajnem polu, da se jim skoraj vsako malo bolj socialno razmišljanje zdi socializem najhujše vrste. Ne vem, zakaj bi kdo hotel delati od jutra do večera, sedem dni v tednu. Služb, ki bi bile tako dobre, da bi ljudje z veseljem delali tako naporno, je malo in so rezervirane za zelo majhen sloj ljudi. Za večino pa je vrednota prosti čas, ko lahko počnejo, kar jih je volja.