| 15. October 2008 | razno | kronistPaula Krugmana so predstavljali tudi kot enega izmed najmlajših nobelovcev med ekonomisti. Danes je tisti ekonomist, ki je pri 51 letih kot najmlajši dobil Nobelovo nagrado, danes pa je častitljiv gospod pri 87ih, zapisal:
There have been two developments in the economic theory of uncertainty in the last 60 years, which have had opposite implications for the radical changes in the financial system. One has made explicit and understandable a long tradition that spreading risks among many bearers improves the functioning of the economy. The second is that there are large differences of information among market participants and that these differences are not well handled by market forces. Vir.
Kenneth Arrow velja za tistega, ki je, še preden so se sklerotična 1970. leta prav začela, napovedal ponoven vznik neoklasike, ki je v banalni inkarnaciji kot reaganovski in thatcherjanski neoliberalizem ideološko zavladala v 1980ih. Medklic: Pinochet je bil, kako ironično, tukaj “naprednejši”. Svojo verzijo tržnega fundamentalizma je začel izvajati takoj po vojaškem puču leta 1973, le leto potem, ko je Arrow za uspešno obuditev neoklasike dobil Nobelovo nagrado.
Njegova teorija splošnega ravnotežja je bila in je še vedno konceptualno rigorozen, matematičen temelj ideje o trgu kot najučinkovitejšemu urejevalcu družbenih razmerij, kakor jo je v svojih spisih populariziral veliki papež neoliberalizma, tudi Nobelovec, Milton Friedman.
Arrow jedrnato zapiše, kako se neoklasika kot tržni fundamentalizem odrazi v delovanju finančnih trgov. Različne, tranširane hipotekarne obveznice in obsežen trg zavarovanj (CDS) zanje so odraz neoklasične / neoliberalne modrosti o čim bolj prostem delovanju tržnih sil saj
increasing the number and coverage of risk-bearing instruments would improve the running of the economy. Not only would risks be more efficiently borne, but, more importantly, additional socially valuable risky enterprises would be undertaken.
Beri: več inovativnih instrumentov, ki omogočajo odprodajo in zavarovanje dolgov, hipotek in posojil (CLO, CDO, MBS, CDS etc.), več je vlagateljev, ki so jih pripravljeni kupiti, bolj razpršeno je tveganje, več lahko posojamo in financiramo tisto, česar drugače ne bi, npr. napihovanje nepremičninskega balončka.
Kot alternativo neoklasiki in njeni vulgarni policy izpeljanki, neoliberalizmu oz. tržnemu fundamentalizmu, Arrow postavi teorijo asimetrije informacij, za katero je Nobelovo nagrado dobil Joseph Stiglitz. Slednji je pod vprašaj postavil neoklasično teorijo in neoliberalne ukrepe, ki v sproščanju tržnih sil vidijo bistven in poglaviten mehanizem za uspešno upravljanje tveganj in negotovosti v ekonomskih odnosih. Spet Arrow:
If individuals in the market have different degrees of information, the ability to create securities or engage in other forms of contracts becomes limited; the less informed understand that the more informed will take advantage and react accordingly.
Pretok informacij seveda zagotavljata nadzor in regulacija. Odsotnost regulacije poslabša problem asimetrije informacij. V ZDA je banke, ki so dajale nepremičninska posojila, prav malo brigala kreditna sposobnost posojilojemalcev. Investicijske banke, ki so ta posojila kupile, so vedele še manj o njihovi pravi vrednosti. Vlagatelji, ki so kupovali na teh posojilih oblikovane izvedene instrumente, so vedeli toliko, kot so jim povedale rating agencije, torej še manj. Najmanj pa so vedeli regulatorji, ki se morajo sedaj ukvarjati s sistemsko krizo nezaupanja, negotovosti.
In to potem, ko so trgu pustili prosto pot, v zaupanju, da bo s to negotovostjo najbolje opravil. Tržni fundamentalisti papagajsko ponavljajo dogme neoklasike, v katerih ni prostora za asimetrijo informacij, moralni hazard, tržne pomanjkljivosti, upravljalsko vlogo države.
these concepts found their most important application in financial markets, precisely in the complex securities that the first strand of analysis (i.e. neoklasika, op.p.) had called for.
Na kratko: poraz tržnega fundamentalizma je v tem, da je propagiral instrumente, ki bi morali v neoliberalni optiki pripeljati do pogumnega novega sveta, so ga pa namesto tega pahnili v gospodarsko krizo neslutenih razsežnosti.
Arrow je bil zelo splošen in prizanesljiv. Nekateri takšnim procesom rečejo ropanje:
“theoretical analysis shows that an economic underground can come to life if firms have an incentive to go broke for profit at society’s expense (to loot) instead of to go for broke (to gamble on success). Bankruptcy for profit will occur if poor accounting, lax regulation, or low penalties for abuse give owners an incentive to pay themselves more than their firms are worth and then default on their debt obligations.”
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=227162
Ne boj se za kapitalizem! Še vedno je preživel.