Drugi dom
Polnjenje slovenskih zaporov
| 13. Januar 2008 | | kriptoproletarec
Po pisanju Siola tako direktor Zavodov za prestajanje kazni zapora Tomaž Smole kot tudi direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj opozarjata na poslabšanje razmer v slovenskih zaporih, predvsem v največjem slovenskem zaporu na Dobu. Poleg prostorske stiske, ki je posledica povečanja števila zapornikov, je prisotno tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Ministrstvo za pravosodje je sicer odobrilo nove zaposlitve, vendar gre večinoma za pazniško osebje. Strokovni delavci (psihologi, socialni delavci) naj bi šele kasneje prišli na vrsto.
Kot je pojasnil Podržaj, ima Dob kapacitete za 296 zapornikov, trenutno pa je vseh zapornikov 482. v Zaprtem delu, ki ima kapaciteto 233, jih je 433. Smole pa je poudaril, da so v ljubljanskem zaporu razmere še slabše, “zasedenost Doba je 185-odstotna, zasedenost ljubljanskega zapora pa je 207-odstotna, hkrati z Mariborom so to trije najbolj obremenjeni zavodi”. To v praksi pomeni, da je v eni sobi, kjer bi jih moralo živeti osem, tudi po 17 zapornikov. “V eni sobi je ena školjka, dva umivalnika in en tuš, tako da ne moremo ravno nasprotovati pismu zapornikov, kjer opozarjajo na težke razmere,” je dejal Podržaj.
Problem prenapolnjenosti slovenskih zaporov ni v skokovitem povečanju kaznivih dejanj, temveč jih je iskati v izrekanju daljših zapornih kazni. Na srečo je izrekanje pogojnih zapornih kazni še vedno popularno, tako da se zapori ne polnijo še hitreje. Pritisk na Dob si lahko razlagamo z izrekanjem daljših zapornih kazni za hujša kazniva dejanja.
Smole in Podržaj smatrata, da predlog novega kazenskega zakonika ne prinaša nevarnosti za povečanje števila zapornikov. Mogoče imata prav, vendar se delno povečanja vseeno lahko pričakuje. Ko se je pred leti povečala najvišja zaporna kazen z 20ih let na 30 let, se je sčasoma tudi začelo izrekanje najvišje kazni, sorazmerno so se pa tudi povišale ostale zaporne kazni za najhujša kazniva dejanja, večinoma kazniva dejanja zoper življenje in telo. Tako sedaj ni več nič nenavadnega, če za poskus umora kdo dobi 15 let zapora. Daljša prisotnost posameznika v zaporu seveda pomeni povečanje zaporniške populacije.
Če se bo trend punitivnosti v slovenski družbi nadaljeval, in nič ne kaže, da se ne bi, se bodo tudi zapori še polnili. Zapori so namenjeni tudi zapiranju naših strahov pred neznanim, tako da nas občutek zaprtega obsojenca navdaja s pomirjenjem, da smo sedaj pa varni. Popolnoma zmoten občutek, vendar tako deluje v človekovi psihi. Država bo morala namenjati več sredstev za zapore, tako zaradi investicij v nove kapacitete kot tudi za delovanje le-teh. Torej bo morala nekje odvzeti, da bo dala sem. No, vojska verjetno ne bo prikrajšana. Ostala področja pa so že bolj na udaru. No, varnost je naša prva prioriteta, bi rekel samooklicani vodja opozicije. Torej tudi nima cene. Ne finančne, ne cene človeškega življenja, ki bo v imenu občutka varnosti morda kako leto več zaprto med štiri zidove.
(Še brez glasov)
Loading ...
In kdo je ta samooklicani vodja opozicije? Ker če misliš dragega boruta se pač motiš - sam je še posebej poudaril da se nima za vodjo opozicije, da mu nihče tega naslova ni ponudil in da si ga tudi ne jemlje.
To je lahko poudaril, vendar hkrati se ima za bodočega mandatarja. Ok, bi moral napisati: varnost je naša prva prioriteta, bi rekel samooklicani bodoči mandatar. Sicer pa to ni bistvo prispevka.
spotoma: na ministrstvu za pravosodje so pod prejšnjo vlado pripravili načrt, kako bi v ljubljani zgradili nov zapor, ki ga bi v več kot dveh tretjinah sfinancirali s prodajo zemljišča na povšetovi.
sedaj je ta načrt baje obležal v šturmovem predalui…
Če bi poslušal krvoločne izjave slovenskih antropofilov, podprth s Šturmovimi izjavami, bi problem hitro rešili po ameriško ali po kitajsko. Že za napačno parkiranje, SMRTNA KAZEN!
In kaj je hotel avtor s člankom sploh povedati? Hvala bogu, da se polnijo, očitno policija vsaj koga dobi in ga okorel pravosodni sistem uspe strpati za zapahe.
Sicer pa, dokler imamo sodnike, ki pri vlomu zalotenega narkomana (že 43tič) spusti na prostost in ne vidi nevarnosti ponovitve dejanja, se žal zapori ne bodo prav hitro polnili.
Levičarsko vzgojenim sodnikom s trajnim mandatom in brez potrebe po razlaganju svojih odločitev je pač višja vrednota nekakšna pravica narkomana do zadovoljitve svojih potreb (ja saj ni čudno, da krade, saj rabi!) kot varovanje lastnine davkoplačevalcev (ki ga plačujejo).
A se bomo sploh kdaj znebili dediščine socializma?
Avtor je povedal ali hotel povedati, da se zapori preveč polnijo in ni nikakršnega razloga, da bi se ta trend nadaljeval.
Ker:
1. Zapor le redko deluje in popravlja obsojenca na takšen način, da bo po prestani kazni lahko zaživel spet kolikor tolikor normalno. Alternativne kazni zapornim kaznim so delo v korist skupnosti, nadzor na domu, pogojne kazni.
2. Zapor ne more biti sredstvo eliminacije nevarnih posameznikov iz družbe. Dolge zaporne kazni naredijo ljudi samo še manj prilagojene ponovnemu življenju na svobodi. Posledica velika stopnja povratništva.
3. Zaporna kazen ne opravlja generalne prevencije, kar po domače pomeni, da ne prestraši potencialnih novih storilcev kaznivih dejanj za katere je zagrožena zaporna kazen. Lahko zapremo še 10 x toliko ljudi, pa nam to ne zagotavlja znižanje kriminalitete v Sloveniji. Ki je mimogrede ena najnižjih v Evropi, tako da potrebe po strožjem kaznovanju niti v tem pogledu ni.
4. Zapor lahko celo generira in izuči potencialne storilce hujših kaznivih dejanj.
Trajni mandat sodnika je posledica zagotavljanja neodvisnosti sodne veje oblasti, kot so si jo zamišljali že znani komunisti Montesquie in Locke (o katerih idejah je včasih rad predaval tudi znani komunist, pravosodni minister dr. Lovro Šturm). Podoben institut poznajo tudi ostale komunistične države kot so Zvezna republika Nemčija. Levičarsko vzgojenim sodnikom je pač najvišja vrednota človek, desničarsko vzgojenim pa očitno lastnina.
Prispevek k odpravi dediščine socializma pa je predlog novega kazenskega zakonika, ki po besedah znanega (med drugim seveda) pravnega strokovnjaka Branka Grimsa odpravlja koncept varovanja družbene ureditve in uveljavlja varovanje pravnih vrednot. Več o novih biserih desničarske inteligence pa na http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/293259/