Polnjenje slovenskih zaporov

Po pisanju Siola tako direktor Zavodov za prestajanje kazni zapora Tomaž Smole kot tudi direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj opozarjata na poslabšanje razmer v slovenskih zaporih, predvsem v največjem slovenskem zaporu na Dobu. Poleg prostorske stiske, ki je posledica povečanja števila zapornikov, je prisotno tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Ministrstvo za pravosodje je sicer odobrilo nove zaposlitve, vendar gre večinoma za pazniško osebje. Strokovni delavci (psihologi, socialni delavci) naj bi šele kasneje prišli na vrsto.

Kot je pojasnil Podržaj, ima Dob kapacitete za 296 zapornikov, trenutno pa je vseh zapornikov 482. v Zaprtem delu, ki ima kapaciteto 233, jih je 433. Smole pa je poudaril, da so v ljubljanskem zaporu razmere še slabše, “zasedenost Doba je 185-odstotna, zasedenost ljubljanskega zapora pa je 207-odstotna, hkrati z Mariborom so to trije najbolj obremenjeni zavodi”. To v praksi pomeni, da je v eni sobi, kjer bi jih moralo živeti osem, tudi po 17 zapornikov. “V eni sobi je ena školjka, dva umivalnika in en tuš, tako da ne moremo ravno nasprotovati pismu zapornikov, kjer opozarjajo na težke razmere,” je dejal Podržaj.

Problem prenapolnjenosti slovenskih zaporov ni v skokovitem povečanju kaznivih dejanj, temveč jih je iskati v izrekanju daljših zapornih kazni. Na srečo je izrekanje pogojnih zapornih kazni še vedno popularno, tako da se zapori ne polnijo še hitreje. Pritisk na Dob si lahko razlagamo z izrekanjem daljših zapornih kazni za hujša kazniva dejanja.
Smole in Podržaj smatrata, da predlog novega kazenskega zakonika ne prinaša nevarnosti za povečanje števila zapornikov. Mogoče imata prav, vendar se delno povečanja vseeno lahko pričakuje. Ko se je pred leti povečala najvišja zaporna kazen z 20ih let na 30 let, se je sčasoma tudi začelo izrekanje najvišje kazni, sorazmerno so se pa tudi povišale ostale zaporne kazni za najhujša kazniva dejanja, večinoma kazniva dejanja zoper življenje in telo. Tako sedaj ni več nič nenavadnega, če za poskus umora kdo dobi 15 let zapora. Daljša prisotnost posameznika v zaporu seveda pomeni povečanje zaporniške populacije.
Če se bo trend punitivnosti v slovenski družbi nadaljeval, in nič ne kaže, da se ne bi, se bodo tudi zapori še polnili. Zapori so namenjeni tudi zapiranju naših strahov pred neznanim, tako da nas občutek zaprtega obsojenca navdaja s pomirjenjem, da smo sedaj pa varni. Popolnoma zmoten občutek, vendar tako deluje v človekovi psihi. Država bo morala namenjati več sredstev za zapore, tako zaradi investicij v nove kapacitete kot tudi za delovanje le-teh. Torej bo morala nekje odvzeti, da bo dala sem. No, vojska verjetno ne bo prikrajšana. Ostala področja pa so že bolj na udaru. No, varnost je naša prva prioriteta, bi rekel samooklicani vodja opozicije. Torej tudi nima cene. Ne finančne, ne cene človeškega življenja, ki bo v imenu občutka varnosti morda kako leto več zaprto med štiri zidove.