Poker Janše in Pahorja
Danes je dr. Slavko Ziherl napisal odprto pismo premierju Borutu Pahorju, v katerem ga opozarja na izsiljevanja in strategijo Janeza Janše. Pri tem si ne morem kaj, da me ne bi stvar asociirala na igro pokra. Janša je namreč tipični blefer (v pokeraškem smislu seveda) – rad naenkrat močno poveča stavo, ali celo vloži vse (all-in) in s tem daje vtis da ima dobre karte, četudi jih v resnici nima. Borut, na drugi strani, pa ob tem odloži karte (fold) in prepusti izkupiček Janši. Janšev kupček žetonov se povečuje, Borutov manjša – sicer počasi, a vendar.
Janša je taktik. Zna se hitro odzivati na trenutne, krizne razmere in na kratki rok so njegove poteze bile vedno zelo dobre. Vendar pa mu manjka dolgoročni pogled. Strategijo sicer ima, saj, kot Ziherl opozarja Pahorja, je Janševa strategija »ponovni prevzem oblasti, in to še preden bo Tebi potekel mandat«. Vendar pa se ravno tukaj skriva njegov problem: to da vsi vemo kakšna je strategija Janeza Janše.
Pri Pahorju je ravno nasprotno – na njegov račun je padlo že dosti kritik: da ne ve kaj počne, da njegove poteze nimajo nobenega smisla (vsi se spomnimo Rupla), zdi se, da strategije sploh nima. Pa je to res? Po Sun Cuju je namreč najboljši strateg tisti, ki je neviden in brez oblike, katerega strategije torej nasprotnik ne pozna.
Janša bo tako še naprej izsiljeval/blefiral, Pahor pa odlagal karte. Vseeno pa to ne pomeni, da Pahor ne ve kaj Janša dela. Ko slabi igralci pri pokru dobijo, dobijo malo, ko izgubijo, izgubijo veliko. Ko pa dobri igralci pri pokru izgubijo, izgubijo malo, ko pa dobijo, dobijo vse.
Bi znalo kar držati; npr. če pogledam Pahorjevo igro glede Hrvaške: izgubi lahko relativno malo, če pa zmaga pa bo dobil spomenik ;)