Podložite fotelje, prinesite kaviar

Tako imajo stranke SDS, DLGV, SLS in NSi namen med drugim Slovenijo v petih letih popeljati med nadpovprečno razvite članice EU-ja, država pa bi se od leta 2013 razvijala za tri odstotne točke hitreje od povprečja.

Prehlad je lahko tudi blagodejna stvar. Tokrat je prihranil preveč neposredno spremljanje zloma upov na vlado ZJ. Hej, če mi ne bi bilo treba biti pod kovtrom, bi morda celo preklopil na tretji kanal nacionalke. To bi bilo šele mukotrpno. Nedvomno je bilo fallout bolje spremljati z zamudo in vmesnimi prekinitvami, prek Twitterja na mobilcu & varno v horizontali. Bilo je kaj videti, saj volivci, ko ugotovijo, da so na volišču zapravljali čas, ne reagirajo ravno galantno. Vso taktično glasovanje, izbiranje manjšega zla in obkroževanje ne-Janše je šlo v prazno. Princ teme že kopira zmagovalni govor.

Čeprav so tovrstne reakcije do neke mere še kako razumljive, me prav zares vseskozi nekoliko čudi ta silna leva želja, da je potrebno spet priti na oblast. Neutrudno naskakovanje oblasti v teh časih je kot bi najstniki tekmovali, kdo bo prej dobil herpes. Ta seveda dokaže “tisto”, a te hkrati kasneje za precej časa izloči iz igre. In smisel igre je nekje drugje. Če že kdaj, je JJ želeti vladanje ravno v naslednjih letih.

Ljudje ne razumejo notranje nekonsistentnosti trditev, ki se pojavljajo v javnosti, oziroma niso sposobni najti protislovja v njih. V Sloveniji lahko prodate, karkoli hočete. Rado Pezdir

Zatorej, čas je za udobne fotelje kaviar levice. Predstava bo odlična. Kako rešiti NLB brez javnih sredstev v razmerah, ko je verjetno nemogoče prodati tudi dosti boljšo banko? Kako zmanjšati proračunski primanjkljaj brez dviga DDV (in drugih davkov)? Kako že od 2013 za tri odstotke (!) preseči povprečno rast EU, ko vlada izvaja “full austerity mode”? Kako zmanjšati nezaposlenost na 70.000, ko odpuščaš v javni upravi, podjetja pa v najboljšem primeru ne zaposlujejo?

Če želimo zadovoljiti pričakovanjem finančnih trgov, se je treba odreči retoriki o oživljanju gospodarstva in se osredotočiti le na en imperativ fiskalne politike – to je javnofinančna konsolidacija. Bernard Brščič

Make no mistake: desna koalicijska pogodba pod debelim kupom evfemizmov obljublja vzoren neoliberalni program, vse tisto, o čemer so kolumnisti Financ doslej lahko samo sanjali. Že zgolj rezultat davčnih reform 04 – 08 in teh, ki so napovedane zdaj, bo jasen: izjemna razbremenitev “najbolj produktivnih” in lastnikov kapitala na račun srednjih in nižjih slojev, ki jih bodo na drugem koncu zdaleč nadpovprečno udarili še državno varčevanje ter “individualizacija” (“demonopolizacija”) pokojninskih in drugih javnih sistemov. Za razliko od 04 – 08 bo tokrat šlo zares; če je v prvem mandatu JJ, ki je polit-ekonomsko izjemno pragmatičen oportunist, pod pritiskom sindikatov in javnosti z lahkoto odvrgel mrtvo težko mladoekonomistov, tokrat zaradi DLGV tega luksuza ne bo imel, sicer bo robin hoodom hitro pošlo potrpljenje.

Masaker!

Priprave na foteljsko uživanje v kaviarju moti le ena micena malenkost: levica je idejno in kadrovsko v popolnem zosu.