| 6. Avgust 2007 | | MatejZadnje čase nas iz jumbo plakatov gleda črno-bela slika moža s sklenjenimi rokami, zaradi katerih se ga mogoče ne prepozna na prvi pogled, vendar naslednji, bolj pozoren, že izda da je na sliki naš evroposlanec Lojze Peterle.
Plakat seveda (bognedaj) ni kršenje volilne zakonodaje, saj reklamira revijo Playboy. Hkrati lahko odmislimo dejstvo, da bi lahko na jumbo plakat “prilepili” še marsikoga drugega, med drugim tudi Danila Türka s katerim je ta znana revija tudi že imela intervju. Nadalje lahko odmislimo vprašanje, zakaj se revija prej ni tako množično reklamirala (ti Peterletovi plakati so res na vsakem koraku). Odmislili bomo še simpatije med revijo in našim premierjem ter dejstvo, da je sedanja vladna piarovka Nina Orel bivša novinarka Playboya. Čisto za konec pa lahko še odmislimo dejstvo, da je človek na sliki kandidat za predsednika republike ter da je bil intervju z njim objavljen januarja tega leta (torej ne reklamira najnovejše izdaje revije).
Seveda pa pri volilni kampanji šteje tudi iznajdljivost. In te štabu Lojzeta Peterleta zagotovo ne manjka.
Morda pa bodo ostali še sledili … ampak verjetno lahko tudi to odmislimo :-)
Jumbo plakati Gasparija po vsej Sloveniji v okviru kampanje Mladine pa so bili za razliko od Playboya zgolj naklučje- mar ne ? :) http://www.mladina.si/tednik/200729/img/naslovka.jpg
Spoštovani Drugi dom, spoštovani Matej,
do takih ali drugačnih sklepov imate seveda vso pravico, težava pa nastopi, ko do teh sklepov prihaja na podlagi napačnih predpostavk. Naj vas torej popravim, kjer vam je pri zbiranju informacij očitno spodletelo, sklepanje pa kakopak prepuščam vam in bralcem:
1. plakati (na njih se pojavljajo Lojze Peterle, Tone Partljič in Milena Zupančič), kot je iz njihove vsebine več kot očitno, oglašujejo posebno izdajo Playboy: Intervjuji
2. vsebina plakatov in čas oglaševanja Playboyeve posebne izdaje (kot seveda tudi ostalih edicij) so bili in ostajajo v izključni domeni naše založniške hiše
3. Nina Orel je piarovka ministrstva za kulturo
4. Nina Orel je bila pred leti resda novinarka, nikoli pa ne glavna urednica Playboya. To so bili doslej le Bojan Krajnc, Miran Ališič, Boštjan Jevšek in jaz
O simpatijah revije do te ali one politične opcije, tega ali onega politika, vlade ali opozicije, si lahko pisec tega prispevka, pa tudi vsak bralec sam, ustvari svoje mnenje: naši intervjuji (ne samo imena naših sogovornikov, tudi vsebina vsakokratnega pogovora je še kako pomembna!) in članki, ki jih vse najdete na spletni strani http://www.playboy.si, so dovolj zgovorni, le prebrati jih je treba. Sploh če se človek loti kritike: le utemeljena, na poznavanju dejstev osnovana kritika je namreč lahko kredibilna in kot taka doseže svoj namen, hkrati pa gradi, ne ruši ugleda medija, ki jo objavi. Drugi dom pa, v to sem prepričana, cilja na vlogo resnega politično-analitičnega spletnega medija. Pri tem vsem ustvarjalcem želim čim več kredibilnih zapisov in, glede na dogajanje v zadnjih tednih, čim manj groženj s tožbami;)
Lep pozdrav,
Barbara Bizjak, glavna in odgovorna urednica revije Playboy
No, lepa reč. Že tretja grožnja za Drugi dom s tožbo. Kaj je spornega v zapisu, ve sam Bog.
Očitno živimo v svobodni, necenzurirani deželici.
nonono, necenzuriran, kje pa kdo grozi s tožbo? pravzaprav celo želi umanjkanje le-teh, opozoriti na nesmisle, ki jih je zapisal matej, menda človek sme, kaj?
funkcionalno pismenost bi pa človek že pričakoval od tebe… ;)
Da bo povsem jasno: nihče ne grozi s tožbo, pravzaprav zgolj dobronamerno Drugemu domu želim vse lepo, veliko dobrih in utemeljenih prispevkov in čim manj groženj s tožbami, o katerih smo lahko brali in poslušali v minulih tednih. Se razumemo?
BuDi: Hm, zanimivo, žal jih še nisem nikjer videl - a so jih že umaknili? Lahko priskrbiš fotografijo kakega? Ker me res zanima ;)
Barbara: No, bil sem siguren, da je Nina Orel urednikovala vsaj eno številko… zgleda da sem se zmotil, za kar se opravičujem. Škoda da sem se pri zadnjem pospravljanju stanovanja znebil vseh starih številk Playboya :/ . No, prvo številko s Tino Gorenjak sem pa obdržal, mogoče bo čez leta kaj vredna ;) .
Kar se tiče še ostalih obrazov na jumbo plakatih - danes sem šel malo skozi mesto in sem res opazil en jumbo plakat z Mileno Zupančič. Poleg petih ostalih z Lojzetom Peterletom. No, mogoče ste se odločili, da na Dolenjskem bolj oglašujete Lojzeta Peterleta, ker je iz naših krajev ;) .
Za tisto napako z Nino Orel se še enkrat opravičujem in jo bom popravil.
LP
Ravno to je zanimivo, da plakatov z naslovnico z Gasparijem še niso umaknili povsod, čeprav je revija s to naslovnico izšla že pred tremi tedni (plakat naj bi bil pač samo in zgolj reklama za Mladino….če verjameš). Zanimivo je tudi da so se pojavili tudi plakati z novimi naslovnicami, ampak jih je občutno manj kot je bilo plakatov z Gasparijem (verjetno spet naklučje)
Matej, pohvalno je tvoje pozorno “branje” (vizualnih) sporočil, vendar se mi zdi, da teza tokrat vendarle ne zdrži. Podobno je, kot opozarjajo nekateri, nek drug tednik pred tedni “reklamiral” nekega drugega predsedniškega kandidata (ki ni bil D. Turk), a to je pač marketinška odločitev in odločitev medija, za koliko časa je zakupil oglasni prostor. Tako pač je v tržnem gospodarstvu. Morda pa bo volilni štab prikrajšanega kandidata morda celo znal izkoristiti to, da so izhodiščni pogoji volilne kampanje očitno neenaki. Bomo videli.
Hja, mogoče pa ravno te revije “izkoriščajo” sedanjo popularnost predsedniških kandidatov :) . Kakorkoli že, najbrž ni ravno naključje, da se predsedniški kandidati ravno zdaj pojavljajo na teh jumbo plakatih in ob tem tudi ne moremo spregledati dejstva da svojih volilnih plakatov ti kandidati še ne smejo lepiti ;) .
V tem primeru in v primeru Gasparija in Mladine gre očitno za sinergijo med medijem in kandidatom. Oba računata, da bosta profitirala od vzajemne naklonjenosti. Playboy bi lahko bil bolj pogumen, če bni dal peterleta še na duplerico. Palyboy je nekoč veljal za svobdomiselni časopis, hkrati s staranjem genreacije, ki ji je služil, očitno postaja še ena družinska revija več. Če bi želeli ostati v tradiciji svobomiselnosti, bi morali razumeti, da k tej spada tudi javna razprava o tem, kar se je znašlo na naslovnici ali notranjih straneh revije, ne pa rožljati s tožbami.