Drugi dom
Pišuka, ti nevljudni oligarhi!
| 21. May 2008 | | Jure
Slak je prejšnji teden v Trenjih potarnal, da so v goste povabili tudi “oligarhe”, a se niso odzvali. Pišuka, so nevljudni ti oligarhi!
A pike na i niso postavili v Trenjih, postavil jo je Slavoj Žižek.
Se ne dogaja čisto nič nenormalnega. To je kapitalizem, kaj smo pa mislili!
Saj res, kaj smo pa mislili? Če se obrnemo na mladoekonomiste, ki z največjo slastjo medijsko onanirajo ob cirkusu z “oligarhi”, nismo mislili nič. Povedano drugače: oni so vse vedeli, le mi, nepoboljšljivi gredualisti, jih nismo poslušali. Klasična mladoekonomska lajna; karkoli pride tej državi nasproti, greh gre vedno iskati v tem, da se ni poslušalo NJIH.
Zgodbe z oligarhi pašejo tudi politiki, tako vladajočim kot upajočim. Prvi so našli priročno tarčo za vse mogoče tegobe, predvsem za inflacijo, drugi novo orodje za udrihanje po vladi (Mercator, Mercaotr, Mercator…). Veselice zaradi tega še hitro ne bo konec, dobili smo prvo “veliko” predvolilno temo.
A malo zgodovinskega spomina ne škodi. Slovenija je v tranzicijo stopila z dvema osnovnima izbirama: hitro privatizacijo, ki bi, zaradi pomanjkanja domačega kapitala, v bistvu pomenila prodajo tujcem, in gradualističen pristop, ki temelji na razvoju lastne ekonomske elite. Izbrali smo drugo možnost in rezultati so, vsaj do neke mere, vidni danes, ko se tranzicija nedvomno zaključuje. Oblikovanje lastne ekonomske elite, ki ima v rokah precejšen del slovenskega gospodarstva, tako ni napaka - bilo je vprogramirano!*
Že, že, toda, a ni problematično, da recimo celotno slovensko industrijo pijač obvladuje en igralec? Verjetno je, a to iz izbranega pristopa ne sledi nujno; nujno pa sledi iz same narave sodobnega kapitalizma, ki se s prevzemi in združitvami premika v smeri vse večje koncentracije, in, seveda, slabotne pravne države, ki ni sposobna zaustaviti vsaj najhujših ekscesov. Ni mi jasno, kako lahko nekdo racionalno pričakuje - ob upoštevanju velikosti Slovenije - da ga bo v trgovini pričakala množica različnih slovenskih proizvajalcev piva? To bi bilo možno le ob naravnost pritlikavi velikosti slovenskih pivovarn, ki na trgu na daljši rok ne bi imele večjih možnosti. Ste šli kdaj pogledati, koliko pivovarn recimo obvladuje evropski trg piva. Jih je danes manj kot pred leti? Presenečeni? Ne? Zakaj vas potem to preseneča v Sloveniji? Mimogrede: na katerem operacijskem sistemu boste napisali komentar na ta članek?
Jah, težko je s temi oligarhi. Ne moreš z njimi, ne moreš brez njih. Kje je izhod, rešitev? To gre iskati v tistih institucijah, ki so ob vsesplošnem cirkusu (še) tiho, nekoč pa bodo (upam), povedale, kaj za hudiča so omenjeni državni sovražniki naredili narobe. Trenutno vsi tolčejo, a nihče ne pove, kaj natanko je bilo kršeno. Kateri zakoni, členi? Če so bili, zakaj se ne ukrepa, zakaj se gremo medijsko uprizorjeno sežiganje “čarovnic”, ki so itak “krive”? Kje je tu pravna država, če je več kot očitno, da so jih politika & mediji že obsodili?
Motivi za lov na oligarhe so jasni; mediji vedo, da se to da prodajati, politiki pa, da je iskanje grešnih kozlov najhitrejša pot do volilnega uspeha. Če bi se cirkus vsaj za trenutek ustavil, bi namreč kdo utegnil povprašati po odgovornosti dejanskih krivcev, ki so dopustili, omogočili ali celo spodbujali igre, ki so nam jih servirali danes.
*Kar seveda ne pomeni, da se niso dogajale hude napake, kot je prodaja Mercatorja, Dela in še česa…
(Še brez glasov)
Loading ...
@Jure
Res si zelo kredibilen če citiraš deklariranega komunista in marksista.
Ne vem, v čem je tvoj problem, abaris. Ravno marksizem je najbolj uničujoča kritika povampirjenega kapitalizma, v bistvu se je cel marksizem vzpostavil kot teorija kapitalistične akumulacije kapitala ter analiza procesa produkcije, kjer najpomembnejšo vlogo igra prav lastništvo nad sredstvi produkcije. In ravno za slednje gre pri Šrotu in drugih. Bolj bi bil previden pri citiranju neoliberalnih mislecev, ki drkajo neoklasične modele do onemoglosti, pri tem pa ne dojamejo, da so slednji apologija istega kapitalizma, ki ga je kritično opisal že marksizem.
Namesto “oligarhov” se mi zdi dober izraz “kvazi-monopoli”, ki ga uporablja Wallerstein.
Glede kritike marksizma - vse bolj se mi dozdeva, da bataljon neoklasikov in podobnih mandeljcev o marksizmu ni sposobnih doreči kaj tako tehtnega kot to opravi kak Badiou na parih straneh in pokaže kje so danes resnični problemi te nekoč “vsemogoče” smeri in teorije.
To pa zato, ker se ti “kritiki” marksizma nikoli ne lotijo resno, ampak mečejo ven bulšit fraze kot “to je kup impotentnih blodenj”, bla, bla, bla… Kje, zakaj, kako, od kdaj, dragi geniji? Tega pa ne znajo povedati.
@kronist
Mene marksistična analiza niti ne moti toliko in s strinjam tudi z Wallersteinovo nadgradnjo, ki jo omenja Boris_j
Tudi sam sem socialdemokrat (pa ne Pahorjev), vendar pa mi naraste pritisk, če se kdo začne sklicevati na Lacana, Badiua, Foucaulta, Derridaja in ostalo francosko zalego ter povrhu še govoriti (v 21. stoletju), da je komunist.
Hja, nisem vedel, da gre pri “novi politiki” za komunizem.
Ne vem sicer, zakaj bi komu ob Foucaultu in Derridaju narasel pritisk, ampak sklepati, da je Zares komunistična stranka zato, ker se je Žižek označil za komunista, je pa malo prenagljeno. Jaz bi to pripisal pomanjkljivi refleksiji diskurzivnih praks v prostoru politike, ampak zato je treba predvsem ohraniti trezno glavo, ko bereš Foucaulta.
…”vendar pa mi naraste pritisk, če se kdo začne sklicevati na Lacana, Badiua, Foucaulta, Derridaja in ostalo francosko zalego”
Problem t.i. “francoske zalege” je v tem, da jih njihovi “kritiki” pogostokrat ponižujejo na nivo cenenih politikantov, niti malo pa ne pomislijo, da sta filozofija in teorija tudi zelo resna stvar in da zna “zalega” povedati tudi kaj zanimivega in takega kar zadeva vsakega človeka, tudi “kritike”.
Boris_j,
Narobe. Zalego kritiziramo precisely zato, ker se zavedamo, “da sta filozofija in teorija tudi zelo resna stvar “.
Teorija o primitivni akumulaciji kapitala pove več kot vsi publicistični komentarji. Privatizacija je vedno kraja, tudi če je z zakonodajo legalizirana. Celo konzervativno usmerjeni kazensko pravni teoretik, eden od avtorjev novega kazenskega zakonika, je lani javno omenil, da je bila privatizacija legalizirana kraja.
Praksa je še bolj resna stvar kot filozofija in teorija.
Tea, s tem, da Derridaja in Foucaulta označiš za zalego, poveš vse o tem, kako resno jemlješ filozofijo. Foucault je postavil temelje analize diskurza, Derrida je projektu zahodne metafizike nastavil nič kaj prijetno ogledalo. Če ju skombiniraš, uvidiš, da si razsvetljenstvo, racionalizem in empiricizem monopol nad razlago sveta lahko lastijo le zaradi tega, ker so hlapci razmerij moči. In razmerja moči se ustvarjajo v ekonomiji, kakor je lepo pokazal Marx, vse drugo je superstruktura, ki sta jo v detajle analizirala Gramsci in Negri.
@kronist
Bravo, tvoje sklepanje je jasno kot 1+1… not.
A vam je ze kdaj prislo na misel, da so vsi temelji sodobnega politicnega in ekonomskega sistema, ki danes obvladuje 90% svetovne produkcije, prisli iz Anglo-Sanxonskega sveta, kjer filozofija ni bila zastrupljena s klobasanjem o biti, nicu, metafiziki in podobnih jajcih. To, da se francosko revolucijo predava kot prve zacetke vladavine ljudstva je eno navadno sprenevedanje, ki so ga v nase curriculume podtaknili v casu komunisticne diktature. Ob tem se zanalasc zanemarja Magno Carto 13. stoletja, razvoj sodobnih financ v Amsterdamu in Londonu 16. in 17. stoletja, filozofe kot so Coke, Locke in Jefferson, ki so postavili temelje predstavniski demokraciji in trodelni oblasti ter Hobbsa, Smitha, Malthusa in ostale, ki so snovali naš ekonomski sistem in nenazadnje ameriško revolucijo, ki se je začela 14 let pred francosko in je brez sekanja glav rodila republiko, ki živi še danes - za razliko od francoske prve republike. In vsi ti filozofi zahodne kulture so seveda s svojimi realnimi problemi seveda preveč trivialni - pravi filozofski carji so impotentni francoski nabijači v stilu Derridaja, Lacana in Foucaulta.In seveda Žižek, ki pa je itak najglasnejši petelin na našem vaškem kupu gnoja. Dejmo torej našo situacijo dekonstruirat, psihoanalizirat in nato strukturizirat, pa bodo rešitve naših družbenih problemov kot na dlani, ane? Se en bulls*it v stilu cesarjevih novih oblačil!
Pri delitvi oblasti si verjetno pozabil Montesquieua? Pa zgleda, da ti tudi Cournot in Walras nič ne povesta? Sicer pa sem prepričan, King Kong, da v rokah še nisi imel Platona in Aristotla, kaj šele Heraklita, torej začetnikov evropske misli, ki so klobasali in se ukvarjali predvsem z bitjo in ničem.
Derrida, Lacan in Foucault so bili vse preveč skromni, da bi se čutili poklicane in sposobne na dlani ponujati rešitve družbenih problemov. Česar pa ne moremo trditi za intelektualne kapacitete tipa Jože Damijan in Stane Kovač.
“Boris_j,
Narobe. Zalego kritiziramo precisely zato, ker se zavedamo, “da sta filozofija in teorija tudi zelo resna stvar “.
Niti ne. Veliko “kritikov” je na te francoze alergičnih zaradi žolčnega resentimenta in prepričanja da gre za neko “rdečo zaroto”, torej ne razumejo da se ukvarjajo tudi z resnimi dilemami in da ne gre zgolj za neko ceneno politikantstvo. Da ne omenjam, da “kritiki” o najosnovnejših zadevah pogostokrat pojma nimajo.
Končni razlog zakaj se 90% in več tovrstnih “kritikov” ne jemlje resno je torej čisto strokovne narave. Nobeden od teh “kritikov” ne da ven niti ene pametne analize, so pa pripravljeni s svetlobno hitrostjo narediti “sintezo” in povzetek svega in svašta.
Priporocam knjigo “Fashionable Nonsense”, ki sta jo spisala “neki” Sokal in Bricmont.
BTW, nobenih tezav nimam z “rdeco zaroto”, karkoli ze to je. Le rada imam ciste argumente in jasnost pri izrazanju.
Tea, za poletne počitnice ti priporočam Foucaultovo Arheologijo vednosti in Derridajevo O dekonstrukciji. Če bo pretežko, si najprej omisli nekaj iz tiste zbirke za telebane oz. začetnike, tam je izražanje veliko bolj preprosto in ne zahteva poprejšnjega ukvarjanja s sodobno filozofijo. Za tega Sokala pa mi je povedal prijatelj fizik, ki je obupal nad “flancanjem” Nietzscheja, Heidegrra in Derridaja, pa je rabil neko avtoriteto, da mu pove, da ni on kriv, če ne dojame nonsensa. Ko smo že pri nonsensu, ta prijatelj je dolgo premišljal o tem, kako je mogoče govoriti o smrti boga, če pa je vsem jasno, da je bog zabloda
kronist,
hvala za priporocila. si bom omislila kaksno filozofijo za telebane, konec koncev res nimam osnovnih pojmov o njej
(sicer pa je zbirka za telebane kar pripravno ime za “filozofijo” foucalta in derridaja.)
kar se pa tice nonsensa: jah, fiziki so pac avtoriteta nad “filozofi”, ki radi flancajo o fiziki, pa nimajo pojma o njej. sprijazni se.
Velja tudi, da so filozofi pač avtoriteta nad fiziki, ki radi flancajo o filozofiji. In da smo tisti, ki smo se s francosko mislijo ukvarjali avtoriteta nad tistimi, ki jo še niso niti od daleč povohali. Res ne vem, od kod ta mržnja do Foucaulta in Derridaja, “filozofi”, “filozofija” etc. Si se sploh resno ukvarjala s kakšnim izmed njiju, ali si šla raje vprašat kakšnega fizika, če se splača?
Ne, vprasala sem filozofe
(btw, Sokal *zelo* jasno pove, da se sploh ne ukvarja s filozofijo dolocenih avtorjev (ker na tem podrocju pac ni avtoriteta, in se tega dobro zaveda), ampak *izkljucno* z njihovim nepoznavanjem fizike, ki jo kljub temu tako radi uporabljajo v svojih besedilih. To so predvsem Lacan, Latour, Baudrillard, Kristeva…)
No, ampak resno… ni mi jasno, od kod ti ideja, da clovek filozofije nima za pomembno (oz. celo o njej nima pojma!!) samo zato, ker se ne strinja s filozofi, s katerimi se ti strinjas. Meni tudi na pamet ne bi prislo, da bi koga obtozila, da o filozofiji nima pojma zato, ker ima drugacne filozofske poglede kot jaz. Sama pac ze od nekdaj (dolgo, preden sem slisala za filozofijo) prevec dam na logiko, resnico, in jasno izrazanje, da bi se lahko navdusila nad nekom, ki se mu to zdijo navadne flance ali “konstrukti”. Zame filozofija dejansko pomeni ljubezen do znanja, znanje pa je prazen koncept, ce “resnica ne obstaja”.
Ko Lacan in Baudrillard uporabita fiziko v svojih spisih, je to preprosto ‘heuristic device’ in ne fizikalni eksperiment. Da je Sokal sposoben resno kritizirati uporabo takšnih fizikalnih metafor, veliko pove o njegovem nepoznavanju sodobne filozofije.
V bistvu je reči, da je bog mrtev, enako, kot reči, da resnice ne obstaja. Nasprotno so iskalci resnice podobni verskim fundamentalistom, ki v bogu vidijo poslednjo resnico, poslednjega referenta, Luč, Dobro etc. Uporabljajo le različne mehanizme iskanja, vsak pa je za svojega prepričan, da je superioren drugemu.
Ah daj no daj. Ce ne verjames, da resnica obstaja, zakaj se potem sploh ukvarjas z argumenti. A slucajno trdis, da imas ti prav, jaz pa ne? A taksna trditev ne predvideva obstoja resnice? A si verski fanatik, ker verjames, da trenutno strmis v racunalniski zaslon, in da je tvoj nick “kronist” in ne “tea”? Prav zanimivo je opazovati ljudi, ki trditev, da resnica ne obstaja, kupijo kot sveto resnico.
Obstaja več nivojev kritik:
- Najbolj vulgarna in nikakva je tista, ki jo dajejo ven razni neoklasiki in drugi in ki temelji na navadnem resentimentu in alergiji proti “francoski zalegi”.
- Teino nestrinjanje je že malo drugačno. Tukaj mislim, da gre za nestrinjanje z besednjakom in zavedanjem, da se določene stvari da povedati tudi preprosteje, s čimer se strinjam. Najbrž pa imaš tudi raje “analitike” in ne “kontinentalcev”.
- Potem sta tu Sokal in Bricmont, ki je treba priznati da obvladata matematiko in fiziko in sta s tega nivoja tudi kritizirala. Seveda lahko tudi blekneta kako “sumljivo”, vendar se strinjam da zna biti pretirana uporaba fizikalnih izrazov v “mehkih” področjih kot so sociologija, psihoanaliza in drugje, tudi “sumljivo” in moteče. Če sta v Lacanovih matemih videla traparijo, verjetno to ni “kr neki”, vsaj z vidika matematike.
itd…
A si se kdaj vprašala, kaj pomeni živeti v laži? Vulgarizmi tipa “a ne verjameš, da sedaj tipkaš po tipkovnici” čisto zgrešijo bistvo Derridajeve kritike, ko govori o relativnosti resnice in njenih pojavnostih v različnih družbenih vedah. Foucaultova zgodovina norosti je dober primer analize resnice o norosti in njenih permutacij skozi zgodovino. Pri njegovem ekspozeju ni najbolj zanimivo to, kako je bila resnica o norosti (t.j. njen opis, diagnoza, simptomi in zdravljenje) v različnih obdobjih vedno različna, ampak kako se je sklicevanje na avtoriteto resnice uporabljalo kot legitimacija nasilja nad norci (recimo tudi pod Stalinom). Podobno racionalisti in empiricisti svoj metodološki imperializem utemeljujejo na posedovanju resnice in jim ni prav nič pod častjo govoriti o francoski zalegi (ali zmedenih fafljačih, napol norcih), ko ta njihove argumentativne mehanizme postavi ob bok inkviziciji, vulgarni ekonomiki in ostalim totalitarizmom.
@Kronist
Ne pozabiti dobrega starega Althusser(j)a (Louis Piere Althusser, oktober 16, 1918 - oktober 22, 1990) in njegovih IAD (ideološki aparati države), ki so bili zelo “popularni” med neko populacijo v osemdesetih letih pri nas. Zakaj že?
http://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Althusser
” … da je bog zabloda …”:
“Četudi se ni zgodilo zares, je res. ” (Slavoj Žižek)
in
resnica je ne(za)kritost ali jasnost .
Boris_j,
res je, analitiki so mi dosti blize kot kontinentalci
kronist,
tvoj zadnji post je videti, kot da sploh ne locis med ontologijo in epistemologijo (in Foucalt in Derrida tudi ne).
je to res mogoce?
Resnično misliš, da je za preučevanje vsake ontologije primerna vsaka epistemologija?