| 17. July 2007 | | JureV Mladini so ju postavili čisto skupaj. Na eni strani Bernard Nežmah, zvezda stalnica, ki že leta in leta v 99,999% vztrajno tolče samo po eni strani političnega spektra. Dosežek, ki ga ne more zrušiti niti Drugi dom. Tukaj se vsaj včasih pregrešimo, žal. Kominterna ni najbolj zadovoljna.
Na drugi je Marko Zorko, že od nekdaj dober, v obdobju na Mladini pa… fantastičen. Kapo dol. Nabrito, zabavno, nikoli vsakdanje. Četudi Mladine drugače ne kupujete, imate z Zorkom dobro priložnost, da to spremenite. Če boste čez leta hoteli nekomu prikazati norost, ki jo živimo danes, boste imeli na voljo izvrsten material. Marko je zapisal vse, kar bo potrebno vedeti o teh čudnih časih.
Z menoj je bilo včasih takole. Bil sem jezen in besen, ker so mi tako zafurali državo Jugoslavijo, da ni bilo nobene možnosti, da bi celotno domovino, z gorami in planjavami, z morjem in raznolikimi ljudstvi in kulturami vred, prenesli v nacionalizma prosto demokratično skupnost in potem mi tudi ni preostalo nič drugega kot da glasujem za. In sem rekel, da me najbolj skrbi to, ker so me pustili samega z mojimi Slovenci. Recimo z grimsi.
Marko Zorko je tzar in kadar v Mladini slučajno ni njegove kolumne sem kar malo žalostna …