Drugi dom
Pihaj, pihaj vetrček …
| 28. januar 2008 | Razno | analizator
Lep primer industrijske politike, cepljen na infant industry argument. Če se želi družba katapultirati na višji razvojni trend, je treba včasih sicer učinkovitemu tržnemu mehanizmu zavdati z brco v rit. Vzemimo vetrne elektrarne. Vetrna energija je, prepuščena v nemilost trgu, brez finančno težkih subvencij iz proračuna popolnoma nekonkurenčna. Ampak to velja samo tako dolgo, dokler vetrne farme ne dosežejo ekonomij obsega. Konceptualno gre za klasično tržno pomanjkljivost, saj trg ne razpolaga z vzpodbudami za vlaganje v vetrno energijo. Strošek postavitve vetrne farme se ob cenah elektrike preprosto ne povrne. Da bi se stvar splačala, mora v žep seči davkoplačevalec, z obilnimi subvencijami,
Ampak gre pri tem za metanje denarja stran, subvencioniranje proizvajalcev tehnologije in energetskih podjetij? Edini dober argument proti subvencioniranju mlade industrije je ta, da je družbeni proračunski saldo negativen. Več gre za subvencije, kot je prihranek zaradi uporabe vetrne energije. Zadnje študije kažejo, da so daljnovidni Danci imeli prav, ko so tržne mehanizme postavili na stranski tir in iz ničle na noge postavili industrijo vetra:
Researchers in Denmark have gone a step further and put a value on this effect. They believe that wind power shaved 1 billion kroner ($167m) off Danish electricity bills in 2005. On the other hand, Danish consumers also paid 1.4 billion kroner in subsidies for wind power. But this year, reckons Rune Moesgaard of the Danish Wind Industry Association, wind power will actually save consumers money for the first time, as the benefits resulting from lower power prices outweigh the falling cost of the subsidy. Vir.
Odzadaj stoji preprosta ekonomika. Ko so enkrat vetrnice postavljene, mora samo zapihati veter in električna energija pljuskne v omrežje takorekoč brezplačno. In ker se cena elektrike oblikuje na podlagi marginalnega stroška proizvodnje zadnje dodatne kilovatne ure, ki je šla v te ali one hladilnike in televizorje, brezplačna energija ta strošek zniža za vse oblike električne energije. Za kaj takega pa je seveda potrebna kritična masa vetrne energije, ki je ni mogoče doseči brez obilnih subvencij.
In končni rezultat? Predvidljiv za vse tiste, ki zagovarjajo aktivno vlogo države v gospodarstvu. Poleg energetskih prihrankov in zmanjševanja CO2 ima Danska še podjetja, ki so najuspešnejši svetovni izvozniki vetrne tehnologije na svetu.
The Danish wind power industry is the world’s largest. 90% of the wind turbines manufactured in Denmark is sold to the international markets. In 2003, the Danish manufacturers had a total world market share of approximately 38%, generating a combined turnover of almost 3 billion Euro and maintaining over 20,000 people employed in the industry, from wind turbine factories to maintenance and research. Vir.
Gre za industrijo, ki bo v naslednjih petih letih rasla po povprečni stopnji 17,4 odstotka. Ni slabo. Le kaj torej drugim državam preprečuje, da se niso stvari lotile podobno kot Danci. Vsaj v ZDA je jasno, da je neoliberalna ideologija znova prevladala nad zdravo pametjo:
One of the greatest barriers to robust renewable energy support by the U.S. government is the notion that government programs necessarily create a reliance on subsidies that is ultimately self-defeating. Vir.
(Še brez glasov)
Loading ...
“Odzadaj stoji preprosta ekonomika. Ko so enkrat vetrnice postavljene, mora samo zapihati veter in električna energija pljuskne v omrežje takorekoč brezplačno.”
Še malo “preproste ekonomike”. Ko je enkrat jedrska elektrarna postavljena in problem odpadkov rešen, morajo samo protoni opraviti svoje in električna energija pljuskne v omrežje takorekoč brezplačno. Pa še problemov z lokalnimi ornitološkimi društvi ni.
A uran je zastonj? Tudi ne vem, da bi bil obnovljiv. Tako da tvoja primera zgresi poanto - prednost vetrnic je v tem, da za pridobivanje elektrike ni stroska surovine, ki predstavlja najvecji strosek obratovanja npr. plinskih elektrarn. Je pa res, da uran v obratovalnih stroskih jedrske elektrarne predstavlja le okoli 20 odstotkov, pri premogovnih in plinskih pa sta surovini tam okoli 80 oz. 90 odstotkov. Veter se vedno zmaga.
Danska je že danes popolnomam pozidana z vetrnimi elektrarnami. Torej še ena “preprosta” ekonomika.
Ko bo Dancem zmanjkalo prostora za nove vetrnice, jim samo požvižgajmo, pa bodo vse Volovje rebri pozidali na svoje stroške. Naš vetrćek bo pa samo pihal, pihal, pihal…
@Kolenkišta: ta “enkrat” pri problemih odpadkov jedrskih elektrarn ni rešen, ampak samo preložen.
Pametno se je tudi zavedati, da vetrne elektrarne lahko samo pomagajo, nikakor pa ne morejo nadomestit termoelektrarn ali jedrskih. Poleg tega je pomembno še dejstvo, da niso vse države Danska, ki ima za tovrsten razvoj super vetrček.
In mimogrede, tudi hidroelektrarne delujejo podobno. Samo voda teče čez. In to neomejeno.
Primerjava je bila mišljena kot sarkazem. Zgrešeno je razmišljanje, da je delovanje vetrnice zastonj. Tako vetrnice kot jedrske elektrarne ne postavi čarobna paličica ampak ju je treba razviti, postaviti in vzdrževati. In to vse je vključeno v strošek delovanja in posledično v ceno kilovatne ure. Će dodaš še to, da ravno povsod zadeve ne gre postavljati in da gre za poseg v okolje, ki ni ravno zanemarljiv bi rekel, da vetrnic ni, ker se enostavno ne splačajo.
Saj, ker se ne splacajo, so potrebne subvencije. Pri visokih cenah premoga in plina, ki predstavljajo velik del obratovalnih stroskov drugih elektrarn, se lahko strosek investicije v vetrne elektrarne povrne, pri tem pa je prihranek zaradi zastonj vetra kljub temu znaten. To, da vetrnic ni, preprosto ni res: leto 2007 je bilo rekordno v instaliranih kapacitetah vetrnih elektrarn. Res pa je, da ce bi prepustili pobudo trgu, vetrne industrije verjetno ne bi bilo, s tem pa tudi ne prihrankov, ki se realizirajo sele po vzpostavitvi ekonomij obsega.
Moja vetrnica stoji na vrtu, nanjo imam priklopljenih pet 100Ah akumulatorjev, v katerih me čaka 6kWh štroma, ko so polne. To energijo porabim približno v pol dneva, včasih je dovolj cel dan. Seveda ni nič brez vetra. Ker pa zadnje čase (pred vsem zadnji 2 leti) vedno bolj ali malo pihlja, sem s “proizvodnjo” še kar zadovoljen. Edino kar je, bi moral vetrnico, ki ima nazivno moč 1000 W, dopolniti še s fotovoltaiko, saj sem opazil, da je več vetra takrat, ko ni sonca in obratno. Vetrnica je neke posebne izvedbe, saj se vrti 3x hitreje od običajnih, v generatorju pa so keramični super-magneti, zato je cela reč skupaj z 8metrskim stolpom in krili težka le 115 Kg. Sam generator tehta 15 kg. Kolikor vem so druge vetrnice bistveno težje, tudi do 5 krat. Skratka vetrnica za domačo rabo da ali ne: ni zastonj, se pa vrti, tudi ko DES spi.