Drugi dom
Patenti in zdravila
| 21. December 2006 | | Jure
Običajna propaganda farmacevtske industrije gre nekako takole: patenti so nujni, če želimo razvijati inovativna zdravila za bolezni, ki tarejo človeštvo. Le s patentno zaščito lahko upravičimo sredstva, ki so za to potrebna. Res je, a patentni sistem ni enak patentnemu sistemu. Novo poročilo General Accounting Office, organa ameriškega Kongresa (ki sodi med redke ameriške institucije, ki jih zares cenim. Tipični bean counterji a njihove analize so zgled objektivnosti in strokovnosti), tako ugotavlja, da trenutni patentni sistem spodbuja malo drugačne “inovacije”. Podobne “inovacije” je recimo pred leti pri nas prakticirala Zastava, ki zaradi zamrznitve cen ni mogla podražiti avtomobilov, pa so hitro naredili “nov” model z novimi stranskimi okrasnimi trakovi. Pa smo dobili “nov” avto z novo (beri: višjo) ceno.
Farmacevtska industrija deluje podobno: ko poteče patentna zaščita za dosedanjo zdravilo, hitro “inovirajo” - malenkostno spremenijo sestavo, delovanje, mnogokrat brez vsakega izboljšanja učinka. “Novo” zdravilo se seveda patentira, nato pa se zažene propagandna mašinerija, ki odjemalce (zdravnike) prepriča v zamenjavo. Takšen pristop je seveda stroškovno precej bolj učinkovit kot mukotrpno in pogosto neuspešno iskanje popolnoma novega zdravila. Tipičen primer takšne inovacije je recimo Cipralex.
Sklepna misel: kapitalizem je nedvomno bolj učinkovit kot drugi sistemi a prav zaradi njega vsaka človeška dejavnost neizogibno deviira v (napol) mafijska “posla”. Amen.
(Še brez glasov)
Loading ...
Zelo šibko sklepanje. “Kreativno podaljševanje” patentov, nikakor ne pomeni, da je to edini razvoj v katerega vlagajo. Že v članku na katerega se sklicuješ piše, da število novih zdravil narašča, četudi le s 7 %.
Da ne bo pomote, sem proti zlorabam patentnega sistema, ne pa tudi proti patentom samim.
nikjer nisem zapisal, da je to edini razvoj (čeprav, razlika med 147-odstotnim povečanjem vlaganj in 7-odstotnim povečanjem resnično novih zdravil je zelo velika)
nikjer nisem zapisal, da sem proti patentom per se.
Se opravičujem, če sem preveč predpostavljal, na te misli me je napeljal cinizem v uvodni povedi.
Nažalost vložek pri razvoju često ni premosorazmeren z napredkom, zlasti v panogah, kjer regulacije v dokajšni meri onemogočajo radikalne zamisli (farmacija, letalska industrija…).
“Res je, a patentni sistem ni enak patentnemu sistemu.”
;)
“zlasti v panogah, kjer regulacije v dokajšni meri onemogočajo radikalne zamisli”
hm?
“da trenutni patentni sistem spodbuja malo drugačne “inovacije””
Sicer verjamem, da gre za ugledno skupino moz, ki so izjavili tole, samo se ne bi mogel strinjati. Trenutni patentni sistem gotovo ni tisti glavni dejavnik, ki vzpodbuja takele ziheraske “inovacije”. Upal bi si trdit da tak patentni sistem kvecjemu vzpodbuja bolj drzne inovacije. Bolj pomemben dejavnik je gotovo, kot je ze kolega zgoraj omenil, vedno strozja regulativa. Znano je, recimo, da eno tako siroko uporabljano, raziskano in tudi ucinkovito zdravilo kot je Aspirin ne bi nikoli ugledalo luci sveta, ce bi bilo razvito v zadnjem desetletju in to zato, ker enostavno ne bi zadostilo vedno narascajocim kriterijem varnosti, ki jih postavljajo pristojne institucije (FDA in EMEA).
Seveda so visoki standardi v taki panogi kot je farmacija nujni, vendar je zelo aktualno vprasanje, do kod. Naj bi celo Clinton v zadnjem casu apeliral na FDA, da vendarle spusti stroge kriterije, ker dusijo razvoj denimo protimikrobnih zdravil, kjer novih zdravil enostavno ni. Vlaganja gredo navzgor, novih zdravil vedno manj (ce gledamo obdobje zadnjih 20 let), revolucionarnih odkritji pa sploh ni več.
Jasno so tu se drugi dejavniki. Eden je tudi ta, da je sama znanost zasla v slepo ulico, potrebni bodo novi pristopi, eden takih so bioloska zdravila, kjer lahko v naslednjih letih pricakujemo precej inovacij.
Skratka treba je vedet, da so vlaganja v razvoj zdravil zelo rizicna (zaradi konkurence, stroge regulative, same nepredvidljivosti izdelka - primer Vioxxa) in ne mores pricakovati, da bodo koncni rezultati razvoja korelirali z visino sredstev.
Druga stvar: Patent se sicer podeljuje na najvec 20 let, treba pa je vedeti, da se ga vlozi ob odkritju molekule, do sameg prihoda na trg pa ponavadi pretece 10 let ali vec. Samih koristi od patenta ima originatorska firma v najbolsem primeru za 8-10 let, se vedno precej, samo 20 let to pac ni.
In tretjic:
Situacije okoli genericnega cipramila ne poznam, vendar bi si upal trdit, da je Lundbeck na novo patentiral zgolj izoliran izomer, prejsnja varianta pa ni vec pod patentom, torej jo generiki lahko trzijo.
Pa se glede propagandne masinerije: Zdravniki niso ovce, ampak strokovna javnost. Ne recem, da so marketinski prijemi farmacevtskih firm neucinkoviti, ampak v koncni fazi steje cena in ucinkovitost terapije, ki pa je, to je treba priznati, v psihiatriji precej meglena.
Mafija? Mogoce, sam za razliko od kaksne naftaske ali kokakola mafije ma delovanje farmacevstke mafije vsaj nekaj pozitivnih eksternalij. Brez patentov se tega ne bi bilo.