Pahor je-oprostite!-popušil.

| 5. Oktober 2007 | | stergo ergo

Denis Sarkič (glej Vesti na Vesti, danes), je v novinarstvu nekaj takega kot je bil Tisnikar v slikarstvu- njegovo nepoznavanje slikarskega medija, je bila njegova prednost. Zato mladi mož, ki ima to srečo, da ga je vsaka mama vesela, še Rode je z njim koketiral, kikla naredi svoje!, z vsakim vprašanjem , ki ni pričakovano novinarsko, zmede sicer na vse pripravljene politike. Ko je Pahorja vprašal, s čim bodo nadomestili politiko, ki jo bodo na drugi strani sprostili, je postal vprašani popolnoma nebogljen in je mislil, da lahko hitro odgovori, pa je samo nekaj zmečkal in čakal, da zadrega mine. Lojze Ude - tukaj imamo primer, ko “mama pride v šolo” - je takoj vskočil in skušal popraviti mizerni vtis. Žal, vtis je ostal, Pahor je brez koncepta, oziroma ima samo enega in ko ga nekdo pošlata na hitro, se zloži kot slabo sestavljena hišica iz kart. Najbolj smešno pa je bilo tisto, kar je hotelo biti najbolj resno. Na prigliho o BBC, ki je izzvala nasmešek celo pri dveh varuhih revolucije v ozadju - Majda Potrata in še neki možki (bil je z ž!) sta stala v ozadju kot Gadafijeve varuhinje džamahirije - je ostal Pahor resen, še več, rekel, da se on ne bi smejal itd. Zaboga, a že spet tisto, kar se Janši in še komu iz resnobne konjenice tako rado lepi na profil - Bog se ne smeje! Ta nosilni stavek iz Imena rože, je vedno bolj pogost spremljevalec naših politikusov. Gospodje, smejte se za božjo voljo, ne pustite nas same v tem vedrem vzdušju v katerega nas spravlja vaša resnobnost! Smejati se je lepo, smejati se je zdravo, smejati se najbolj primerno v resnih trenutkih. To je edino kar lahko naredite, da vas bomo jemali resno.