Dva utrinka slovenskega polit-ekonomskega diskurza
| 7. april 2008 | Slovenija | Jure
Primer A:
Delavci, molzejo vas kučani in janše
Aleluja, našli smo brezrazredno utopijo, kjer se delavci in kapitalisti družno borijo proti skupnemu sovragu. To še socializmu ni uspelo! (Hm, pa že kar nekaj časa sem prepričan, da bi današnji mladoekonomisti in umi iz Financ pred par desetletji delali krasne kariere kot komunajzarska avantgarda).
Primer B:
…povampirjenih novopečenih kapitalistov…spor med banditi…roparski baroni v Kopru in Laškem ter monopolisti* v Mercatorju Vir
Kolega na IM: “the return of the primitives”. Dodajam: sveta preproščina nikoli ne crkne.
* “Mercator ima na slovenskem nabavnem trgu izdelkov vsakdanje porabe med 24- in 26-odstotni delež, je ugotovila svetovalna hiša AT Kearney Svetovanje. Analizo je naročil Mercator. Spomnimo, konec marca je Mercator objavil tudi študijo družbe Valicon, ki je ugotovila, da je imel najboljši sosed pri prodaji izdelkov vsakodnevne porabe na drobno lani po različnih ocenah neodvisnih raziskovalnih agencij med 34,9- in 37-odstotni tržni delež.” Vir
Ni, kaj, zanimiv “monopolist”. Če je potreba, se lahko tudi s termini opleta kot krava z repom; kjer pač v danem trenutku zasrbi.
Zares me mika, zares!
| 3. april 2008 | Slovenija | Jure
Kocka je padla. Padala je že nekaj časa, kar pozornim bralcem teh zapisov najbrž itak ni moglo uiti. Če se gremo politični punditry, strankarskih simpatij pač ni mogoče ali zaželeno dolgo skrivati. Odločitev, da simpatizerstvo tudi formaliziram, kljub temu ni bila povsem lahka. Drugače v krajih, kjer je politika po ljudski modrosti že od nekdaj sopotnica najstarejše obrti, itak ne gre. Še težje je v teh časih, ko se je delitev na naše in vaše zajedla v vse družbene pore in zaostrila do skrajnosti. Naši in vaši mediji, naši in vaši novinarji, naše in vaše novinarske nagrade, naši in vaši umetniki, naše in vaše fakultete, sindikati,… V takem okolju je vstop v politično stranko podoben tetoviranju; hudiča se zlepa ne moreš več znebiti.
A nekaj je potrebno storiti.
Najlažje bi bilo seveda sedeti na kavču, čakati jesen, potem pa bentiti nad rezultatom. Udobna pozicija, ki navidezno nič ne stane. Udobje, ki si ga po mojem trdnem prepričanju Slovenija ne more več privoščiti. Štiri leta bodo več kot dovolj. Imeli so šanso in jo fenomenalno, spektakularno zaigrali. Še najbolj dobrodušna, desnici naklonjena analiza ne more zaključiti, da je Slovenija danes upravljana, vodena bolje kot prej. Oprostite, ampak zaslužimo si več.
Zakaj Zares? Mnogo razlogov; malo zaradi tega, ker me Borut pač nikoli prav zares ni uspel prepričati. Čeprav bi ga v vsakem trenutku in brez oklevanja postavil pred Janšo, že zaradi upanja, da prinaša manj tiste oblastniške arogance, preračunljivega političnega cinizma, sem hkrati prav tako vesel, da Borut ni edina možnost, ki je na voljo nekoliko bolj levo usmerjenemu volivcu. Da je odločitev pravilna, redno potrjuje lokalni krožek kvazi libertarcev, ki se že nekaj časa prav patološko ukvarja z Zaresom in njegovim predsednikom. Če kvazi libertarce, od razgledov, največje živeče slovenske žurnalistke do tistega spletnega publicista, ob Zaresu popade jako zabavna izguba še tiste malenkosti razsodnosti, je odločitev nedvomno pravilna.
Tako, pa je zunaj. Ostanite še najprej z nami. Vse neumnosti, zdrsi in morebitne svetle točke pa so seveda še vedno povsem in samo moje, strankarska izkaznica gor ali dol.
LP,
Jure
Populistična
| 3. april 2008 | Slovenija | Jure
a upravičena primerjava.
Na podlagi novele zakona o NSVS in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja bo v petkovem uradnem listu in v sobotnih časopisih objavljen javni poziv za dodelitev subvencij. Državni proračun za ta namen predvideva 3,65 milijona evrov sredstev, subvencija pa bo znašala 300 evrov na družinskega člana letno.
Minister za pravosodje Lovro Šturm je predstavil delovni osnutek zakona o povračilu premoženjske škode iz časa 2. svetovne vojne. Pričakujejo, da bo odškodninske zahtevke vložilo 100.000 od 150.000 upravičencev, to pa bi po ocenah ministrstva skupno znašalo 600 milijonov evrov.
Prioritete so jasne.
Ah, ti mediji…
| 3. april 2008 | Razno | bingl
Vizjak je bil kritičen do slovenskih medijev, ki po njegovem mnenju premalo poročajo o slovenskem predsedovanju EU, med vzroki za to pa je navedel tudi premajhno usposobljenost medijskih hiš za evropske teme. Povedal je, da je slovensko predsedovanje doseglo pomembne uspehe, med njimi zlasti sprejem Direktive o proizvodih in Direktive o potrošniških kreditih, na Evropskem svetu je bil dobro sprejet podnebno-energetski paket.
Obzornik, št. 7/2008
Čakanje na naslednje vladno predvolilno darilo
| 2. april 2008 | Slovenija | Jure
Začnimo pri lokalni ravni, kjer se pojavi prepoznajo jasneje in preprosteje. V domačem kraju kraju je bil svoje čase (nekoliko pa tudi še danes) v veljavi nekakšen gradualističen pristop k izvajanju občinskih projektov; problemi (ceste, pločniki, javna razsvetljava, kanalizacija…) se niso reševali naenkrat, v celovitih projektih, ampak so se razbijali na množice manjših opravil. Par metrov ceste tukaj, par metrov pločnika tam, par svetilk sedaj, naslednji šop drugo leto… Na videz to drobljenje, drobnjakarstvo ni imelo smisla, a le dokler ni prišel čas rezanja trakov. Zakaj bi imeli samo eno svečano otvoritev novega aslafta, če lahko imamo tri? Tri priložnosti, da župan volivcem pokaže svoje uspehe. In smo odpirali, krstili, proslavljali kot za stavo; bolj kot so se bližale volitve, več asfaltnih flik je bilo potrebno predati v uporabo. Zlobneži so sicer jezikali, da je tak pristop nedvomno povezan tudi s tistimi določili o naročilih manjše vrednosti, a veselja to ni motilo. Kako lepo je bilo gledati visoke goste iz prestolnice, navajene upravljanja z stotinami milijoni evrov, kako odpirajo par metrov novega pločnika, vrednega dobre gume sekretarjevega audija!
Dvig na državno raven; vse drugače a hkrati isto. Predvolilna darila se delijo tudi tukaj, le večja so. 600 milijonov tu, 600 milijonov tam, pa govorimo že o resnem denarju, kajne? Vladne stranke imajo v primerjavi z opozicijskimi vsaj eno bistveno prednosti: predvolilno kampanjo lahko vodijo tudi s proračunskim denarjem. Seveda ne tistim, ki ga je potrebno prijaviti v povolilnih poročilih. Prodajo pač kakšno banko, osrečijo voznike in popravijo stare krivice. Vse skupaj je že kot loterija in samo upate lahko, da boste padli v katero izmed srečnih skupin, ki bo deležna vladnih daril. Niste kupili delnic NKBM? No, mogoče ste bili srečnejši pri uvedbi vinjet? Tudi ne? So vam partizani fentali kakšno kravo? Ne? Nikar se ne prepustite malodušju, do volitev še je kar nekaj časa, loterijski boben pa lahko izvrže še kakšno zavarovalnico, telekom in podobne dobitke.
In ko spremljamo to državno loterijo na naše stroške, se lahko samo čudimo; država, ki običajno ni sposobna v razumnem roku postaviti niti navadnih zapornic čez železniške tire, se hopa-cupa prelevi v fantastično odziven sistem, ki lahko v par mesecih zamenja celoten sistem cestninjena na avtocestah. Skoraj čez noč. Če ne bi doživeli, ne bi verjeli.
Toda predvolilne veselice je enkrat pač konec; srečneži bodo prešteli dobitke, žalujoči ostali pa se bomo prisiljeni spraševati, ali smo tista podjetja res najbolje prodali. Redna molitev, da se v naglici nekdo ni uštel pri izračunavanju prihodkov od vinjet, prav tako ne bo odveč. in, saj res, kako je že s temi 600 milijoni, ki jih bodo današnje generacije dale za žrtve dogodkov, s katerimi pri najboljši volji niso nikakor povezane? Pravično in spodobi se, govorijo zagovorniki, a hudič je v tem, da je pravičnost za vsakega nekaj drugega. Če že plačujemo poslovno škodo zaradi vojne, baje zaključene leta 45, lahko žrtve današnjega sistema čez nekaj desetletij pričakujejo enako obravnavo? Zakaj ne bi poravnali izpada dohodka tekstilni delavki in tekstilnim podjetjem zaradi razpada nekdanje države? A so za to kaj bolj krivi, odgovorni kot tisti podjetnik, ki mu je vojna preprečila kovanje dobička?
Izredno stanje Socialnega centra Rog
| 30. marec 2008 | Slovenija | kriptoproletarec
Pred dnevi je ljubljanski župan Zoran Janković v večernih urah interveniral v komplesku nekdanje tovarne Rog oz. sedanjega Socialnega centra Rog. Vzrok za njegovo nenavadno urgenco naj bi bile pritožbe sosedov, da v prostorih spijo posamezniki. Župan je kot dober menedžer sam interveniral in zagrozil s sankcijami, če se prenočevalci ne odstranijo. Upravljavci Roga naj bi namreč kršili dogovor z Mestno občino Ljubljana po katerem naj bi bilo prepovedno prebivanje v omenjenih prostorih. S prenočevanjem nemških rokodelcev, ki prostovoljno pomagajo usposabljati prostore (med drugim so to pred leti počeli tudi na Metelkovi), je bil dogovor prekršen.
Skušajmo sedaj razumeti nervozo župana in hkrati načrte akterjev znotraj Socialnega centra Roga. Pišem iz varne razdalje 100 km, z informacijami, ki jih dobim iz takšnih in drugačnih medijev in iz svojih izkušenj pridobivanja javnih prostorov. Kolikor mi je znano, naj bi bil Rog dan le v začasno uporabo, dokler se ne začne obnova in sprememba njegove namembnosti. Tu se nam kaže začasnost avtonomne cone Rog, obsojenost na negotovost in selitev v bližnji prihodnosti. Vendar kdor se zaveda svoje začasnosti, nomadnosti stanja v katerem deluje, ne bo vabil rokodelce, da naredijo nekaj, kar ima uporabno vrednost trajnega značaja. Torej si lahko mislim, da uporabniki prostorov nikakor ne pristajajo na začasnost, ampak želijo ostati tam trajno in razvijati svoje aktivnosti. Župan je ta signal prepoznal in konflikt je neizbežen. Mnogi komentatorji bi se omejevali na problem kršitve dogovora, vendar meni to osebno ne predpostavlja problem. Sklicevanje na poštenje pri sklepanju dogovorov med dvema neenakima strankam je licemerno. Pravila, ki jih postavlja Kapital, niso naša pravila. Kapital pa razume območje Roga samo v svojem jeziku, torej v jeziku vrednosti zemljišča in potencialne vrednosti novih poslopij. Denarne vrednosti seveda, uporabna vrednost ni v njegovem miselnem dosegu. Lahko se dogovorite s klošarjem, da lahko berači pred vhodom v Kapitelj, prepoveste pa mu, da bi v trgovini izmaknil pločevinko piva.
Janković je skušal prikazati, da budno spremlja vsakršno dogajanje v mestu, in to mu je seveda uspelo. Ne vem pa koliko mu je uspelo prestrašiti uporabnike Roga, saj so verjetno sedaj notranje veliko bolj trdni in odločeni ostati kot na začetku zasedbe prostorov. V tem času so tudi pridobili določeno kritično maso obiskovalcev, ki lahko potencialno stopi na njihovo stran v kolikor se konflikt razraste. In iz mojih zgornjih predvidevanj sledi, da je konflikt neizbežen. In glede na odločnost in moč sedanjega župana zna biti konflikt oster, saj mene bolj spominja na Margareth Thatcher kot pa na Tonya Blaira. Razmerje moči bo pokazalo, ali se aktivistom izplača spustiti se v izčrpljujoči boj ali iskati nove lokacije za svoje delovanje. Razlika med začasno in trajno avtonomno cono je samo ena. Začasna je zato, ker nima pogojev in potreb, da postane trajna.
Opravimo z njimi, dokler so še majhni
| 28. marec 2008 | Svet | Inki
Na Otoku še kar niso nehali:
PUT YOUNG CHILDREN ON DNA LIST, URGE POLICE
Primary school children should be eligible for the DNA database if they exhibit behaviour indicating they may become criminals in later life, according to Britain’s most senior police forensics expert.
Gary Pugh, director of forensic sciences at Scotland Yard and the new DNA spokesman for the Association of Chief Police Officers (Acpo), said a debate was needed on how far Britain should go in identifying potential offenders, given that some experts believe it is possible to identify future offending traits in children as young as five.
‘If we have a primary means of identifying people before they offend, then in the long-term the benefits of targeting younger people are extremely large,’ said Pugh. ‘You could argue the younger the better. Criminologists say some people will grow out of crime; others won’t. We have to find who are possibly going to be the biggest threat to society.’
Pugh admitted that the deeply controversial suggestion raised issues of parental consent, potential stigmatisation and the role of teachers in identifying future offenders, but said society needed an open, mature discussion on how best to tackle crime before it took place. There are currently 4.5 million genetic samples on the UK database - the largest in Europe - but police believe more are required to reduce crime further. ‘The number of unsolved crimes says we are not sampling enough of the right people,’ Pugh told The Observer. However, he said the notion of universal sampling - everyone being forced to give their genetic samples to the database - is currently prohibited by cost and logistics.
Pugh’s call for the government to consider options such as placing primary school children who have not been arrested on the database is supported by elements of criminological theory. A well-established pattern of offending involves relatively trivial offences escalating to more serious crimes. Senior Scotland Yard criminologists are understood to be confident that techniques are able to identify future offenders.
A recent report from the think-tank Institute for Public Policy Research (IPPR) called for children to be targeted between the ages of five and 12 with cognitive behavioural therapy, parenting programmes and intensive support. Prevention should start young, it said, because prolific offenders typically began offending between the ages of 10 and 13. Julia Margo, author of the report, entitled ‘Make me a Criminal’, said: ‘You can carry out a risk factor analysis where you look at the characteristics of an individual child aged five to seven and identify risk factors that make it more likely that they would become an offender.’ However, she said that placing young children on a database risked stigmatising them by identifying them in a ‘negative’ way.
Shami Chakrabarti, director of the civil rights group Liberty, denounced any plan to target youngsters. ‘Whichever bright spark at Acpo thought this one up should go back to the business of policing or the pastime of science fiction novels,’ she said. ‘The British public is highly respectful of the police and open even to eccentric debate, but playing politics with our innocent kids is a step too far.’
Chris Davis, of the National Primary Headteachers’ Association, said most teachers and parents would find the suggestion an ‘anathema’ and potentially very dangerous. ‘It could be seen as a step towards a police state,’ he said. ‘It is condemning them at a very young age to something they have not yet done. They may have the potential to do something, but we all have the potential to do things. To label children at that stage and put them on a register is going too far.’
Pugh, though, believes that measures to identify criminals early would save the economy huge sums - violent crime alone costs the UK £13bn a year - and significantly reduce the number of offences committed. However, he said the British public needed to move away from regarding anyone on the DNA database as a criminal and accepted it was an emotional issue.
‘Fingerprints, somehow, are far less contentious,’ he said. ‘We have children giving their fingerprints when they are borrowing books from a library.’
Last week it emerged that the number of 10 to 18-year-olds placed on the DNA database after being arrested will have reached around 1.5 million this time next year. Since 2004 police have had the power to take DNA samples from anyone over the age of 10 who is arrested, regardless of whether they are later charged, convicted, or found to be innocent.
Concern over the issue of civil liberties will be further amplified by news yesterday that commuters using Oyster smart cards could have their movements around cities secretly monitored under new counter-terrorism powers being sought by the security services.Vir: http://www.guardian.co.uk/society/2008/mar/16/youthjustice.children
Zanimive povezave 03/27/2008
| 27. marec 2008 | | Jure
So, what has Europe ever done for us? Apart from… - Europe, News - Independent.co.uk
tags: no_tag
EconWeekly: How the Fed took the money out of monetary policy
tags: no_tag
RGE - Transatlantic differences in real estate bubbles?
tags: no_tag
Slovenski tednik
| 26. marec 2008 | Slovenija | Jure
Vprašanje, ki me bega od prejšnjega tedna, ko sem imel prvič priložnost v roke prijeti to veliko obogatitev slovenskega medijskega prostora: kako je mogoče tako hudo podcenjevati bralce (in celo pričakovati pozitivne učinke za politične botre)?
Slovenski tednik tako daje v nič največje modrosti sodobnih spin doktorjev, ki vedo, da se je za učinkovito propagando pač potrebno vsaj malo potruditi, zamaskirati vir, intencionalnost, zaigrati na skrite vzgibe, meta-zgodbe… Ob branju Slovenskega tednika pa se zdi, kot da se je čas zavrtel za kakih sto let v preteklost, ko smo politično propagando skozi tiskane medije šele odkrivali. Bad guys vs. good guys, črno/belo, nič sivin, stripovska karakterizacija enodimenzionalnih likov… Naravnost od boga požegnana dejanja vlade in character assassination tistih na drugi strani. Brez odstopanj, brez odmikov, brez dvomov…
Na nek perverzen način je Slovenski tednik tako celo izjemno cinično-pošten: mi (propagandisti) vemo in vi (bralci) veste, da gre za propagando, pa kaj… Propagandna narava je tako v nebo vpijoča, da si ni mogoče predstavljati, da bi jo lahko kdorkoli spregledal.
Torej, zakaj sploh to čudo pošiljati? Računanje na tisti promil prebivalstva brez še tako minimalnega propagandnega filtra? Igranje na karto, da laž postane resnica, če jo le dovolj krat ponoviš?
Vehemenca svete preproščine
| 26. marec 2008 | Slovenija | Jure
GG:
Res ni hujšega kot vehemenca svete preproščine. Ker ekonomija ni moja stroka, lahko samo upam, da prof. Damijan vsaj v tistovrstnih prispevkih ni tako analitično ‘pod psom’ in da metodološko postopa tudi kako drugače kot preko prostih asociacij. Samoizpovednih zgodbo iz kavča pa se ne spodobi komentirati. Vir
Loading ...
