Zanimive povezave 04/21/2008
| 21. april 2008 | | Jure
-
But the effects of the massive artificial snow output are worrying scientists. “Artificial snow melts two to three weeks later (than normal snow),” says Christian Rixen of the Swiss Federal Institute for Snow and Avalanche Research. Adding to the worry is the fact that artificial snow melt contains more minerals and nutrients than regular melt water. One consequence of the different composition is an alteration of the natural ground covering, as plants with higher nutritional requirements suddenly begin to dominate.
-
Guns, drugs, and financial innovation
Carmen Reinhart and Ken Rogoff’s new paper (summary here) makes the obvious but important point that financial globalization and financial crises are related. In their words, “Periods of high international capital mobility have repeatedly produced international banking crises, not only famously as they did in the 1990s, but historically.”
The Big Squeeze: Tough Times for the American Worker
| 21. april 2008 | Svet | Jure
The Big Squeeze: Tough Times for the American Worker se imenuje knjiga Stevena Greenhousa. The New York Times je objavil odlomek, ki ga je vredno prebrati.
ONE OF THE LEAST EXAMINED but most important trends taking place in the United States today is the broad decline in the status and treatment of American workers — white-collar and blue-collar workers, middle-class and low-end workers — that began nearly three decades ago, gradually gathered momentum, and hit with full force soon after the turn of this century. A profound shift has left a broad swath of the American workforce on a lower plane than in decades past, with health coverage, pension benefits, job security, workloads, stress levels, and often wages growing worse for millions of workers.
That the American worker faces this squeeze in the early years of this century is particularly troubling because the squeeze has occurred while the economy, corporate profits, and worker productivity have all been growing robustly. In recent years, a disconcerting disconnect has emerged, with corporate profits soaring while workers’ wages stagnated.
Ja ne osjećam Hrvatsku
| 20. april 2008 | Svet | pegasus
Pred nekaj dnevi je prišlo na dan (”članak” 25; če ga ne razumete, iz cenovnih razlogov natisnite zadevo v najmanjšem možnem fontu in z opcijo “multiple pages per sheet” in se obrnite na najbližjega sodnega tolmača), da mora mladoletna oseba, ki želi potovati na Hrvaško brez spremstva staršev ali zakonitega zastopnika, pridobiti soglasje, ga prevesti v hrvaščino ali angleščino ter prevod overiti še pri pooblaščenem sodnem tolmaču. Storitev štempljanja nekaj stavkov, napisanih po že vnaprej pripravljenem vzorcu, je seveda jako zahtevno in odgovorno opravilo, zato je tudi temu primerna tudi cena: od 54€ navzgor z že vključenim DDV.
Ker so racionalne odločitve pri naših južnih sosedih podobno pogoste kot voda v Sahari in ker se verjetno tudi tolmači in notarji ne bodo kar tako odpovedali hrvaškemu darilu, velja namigniti samo naslednje. V Grčijo se da priti brez obmejnih kontrol dokumentov, stroški z menjavo denarja odpadejo, primerjava cen je otroško lahka tudi brez kalkulatorja, morje je ravno tako Sredozemsko, torej enako modro in slano, obpenzionska kulinarična in kulturno zgodovinska ponudba je na nekajkrat višjem nivoju, pri vsem skupaj pa lahko z nekaj malega iznajdljivosti prihranite še precej več kot tistih 54 evrov. In še najpomembnejše: trening angleščine bo za nadebudneža bistveno bolj koristen od neke dalmatinščine, pa še kvarnim vplivom “poliglotov” letujoče levice ne bo izpostavljen(a). Neprecenljivo!
Vse omenjeno seveda velja tudi za Malto in z rahlim popravkom jezika še za Italijo, Francijo in Španijo.
Debata o GSO - koga poslušati, komu verjeti?
| 18. april 2008 | Slovenija | Jure
Primer:
Borut Bohanec, ki ga je v slovenskih medijih mogoče opaziti kot vidnejšega zagovornika GSO, med komentarji pa se je oglasil tudi v debati, ki se je razvila na razgledih.net. Gospod Bohanec je profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Med drugim pa ga lahko najdemo tudi na spletni strani organizacije AgBioWorld Foundation (med podpisniki njihove peticije). Uradno neprofitne in s samimi svetlimi cilji.
The AgBioWorld community was established in January 2000 by Professor Prakash (dodatek: info o njem na GM Watchu) and Gregory Conko of the Competitive Enterprise Institute…
Competitive Enterprise Institute? Tole je pa od nekje znano… Ah, to je tisti “free-market, minimal government think tank”, ki nas je pred kratkim prepričeval, da je CO2 življenje, globalno segrevanje pa plod neznanstvene histerije. Še prej so trdili, da škodljivost pasivnega kajenja ni dokazana.
While in Australia Conko admitted to journalist Bob Burton that CEI takes funding from Monsanto. Conko and CEI, it may be remembered, co-founded CS Prakash’s AgBioWorld campaign. Vir
Nič manj razvpita ni sama organizacija AgBioWorld, ki je na primer igrala ključno vlogo v škandalu diskreditacije profesorja z univerze Berkeley, ki je preučeval “onesnaženost” mehiških vrst koruze z GS vrstami.
The central co-ordinator of the attacks has been C.S. Prakash, who is a professor of Plant Molecular Genetics at Tuskegee University, Alabama, and who runs the AgBioWorld Foundation. AgBioWorld was co-founded by an employee of the Washington-based right-wing think tank Competitive Enterprise Institute.
…
Both have or have had links with the Department of Plant and Microbial Biology at Berkeley that entered into a $25 million deal with Novartis (now Syngenta), a deal that was opposed by Chapela. “It became a very big scandal and they cannot forgive that,” says Chapela. Celoten članek o aferi
Torej, koga poslušati, komu verjeti? Just Google it!
GSO: da, ne, mogoče?
| 18. april 2008 | Razno | Jure
Vprašanje gensko spremenjenih organizmov je za politologa izvrstno področje; imate vse: nepregledno število interesov in pogledov, skrite in manj skrite, znanost na eni in drugi strani, kompleksna pravna vprašanja, trk med milijarde in milijarde vredno industrijo in revnimi mehiškimi kmeti, strateške premisleke…
V tej godlji se seveda ni lahko znajti. Po eni strani seveda nočete obveljati za zaviralca presvetlega napredka, kot tovariš tistih, ki si v strahu pred brezžičnim ruterjem v vaši delovni sobi natikajo na glavo aluminijasto folijo… a po drugi strani veste, da ljudem in podjetjem pač ne gre brezpogojno verjeti, ko gre za milijarde in dolgoročne (strateške) interese. Ko se vprašanje GSO še neizogibno poveže predvsem s korporacijo, kot je Monsanto, kjer lahko izjavo o korporativni odgovornosti mirne duše uvrstimo na predal “fikcija”, poročilo o korporativnem državljanstvu pa bi znali zaupati samo Le Carreju, odgovori ne morejo biti lahki.
Lahko so samo partikularni - kakšen je moj interes oziroma interes moje države? Meni kot kupcu z relativno zadostno kupno močjo GS hrana ne prinaša ničesar. Za moje potrebe lahko kupim dovolj konvencionalno pridelane hrane, lahko si privoščim hrano, ki je pridelana na biološki način. Tehtanje med potencialnimi tveganji in potencialnimi prednostmi se pri meni, kot pri večini pripadnikov (relativno) razvitega sveta, pač ne izide. Epidemija debelosti v razvitem svetu priča, da nam hrane količinsko ne manjka; morda je čas, da se vprašamo, kaj jemo, postavimo kakovost pred količino.
Slovenci, ki imamo skoraj vsi na podeželju starše, sorodnike, prijatelje, … imamo pri tem prednost; vemo, da je piščanec, ki je prosto tekal po travi, drugačnega okusa, vonja in strukture kot tisti, ki ga kupimo v bližnji trgovini. Zares dobre tradicionalne nedeljske juhe ni mogoče skuhati iz katerekoli govedine. Vemo, da pri jabolku ni najpomembnejša popolna oblika in velikost. Tak je pogled z moje perspektive.
Kaj pa pogled iz slovenske? Hja, ne bom se razglašal za agro strokovnjaka, a takole common sense mi pravi, da slovensko kmetijstvo v dirki s francosko, poljsko, ameriško… agroindustrijo nima nobenih možnosti. Ekonomije obsega preprosto opravijo svoje… Vse dokler se gremo tekmovanje po količini, donosu na hektar, izplenu mleka na kravo… Zgodba pa se verjetno lahko spremeni, če se pred količno postavi kakovost. Morda bi v tem pogledu pred uvajanjem GSO veljalo iti po poti naših avstrijskih sosedov, ki načrtno spodbujajo okolju prijaznejše kmetovanje. In tako se zgodi, da kupite bio jogurt Ljubljanskih mlekarn, v njem pa avstrijsko mleko.
V tej poti je seveda ključnega pomena brading, diferenciacija. Potrebno je prodati hrano kot slovensko, kot drugačno, kot “boljšo”, izkoristiti avtohtone slovenske vrste, ki jih drugje pač ni. V času, ki se nam obeta, ko bo očitno semena (in še marsikaj) nadzorovala peščiča globalnih korporacij, v času globalne uniformnosti, se bo morda splačalo biti drugačen. Govedo redijo marsikje, a le za Kobe beef je mogoče postaviti nesramno visoko ceno. Isto za bordojca, vodo Evian, finski kruh…
GSO: da, ne, mogoče? Ne vem. Vem pa, da želim ohraniti izbiro, izbiro zame kot potrošnika in izbiro za pridelovalce. Bi kupil GS hrano v Mercatorju? Ne, hvala.
V Italiji slavi levica
| 17. april 2008 | Svet | pegasus
Če zadnjih tednov ni kdo tako kot mati v (vzhodno)nemškem filmu Zbogom, Lenin preležal v globoki komi, potem je zagotovo opazil, da je v sosednji Italiji najprej “zaveznik” spodnesel Prodijevo vlado, temu so sledile volitve, na njih pa je tabor Silvia Berlusconija gladko porazil “levičarje” okoli Prodijevega (ta se je takoj po nezaupnici sklenil umakniti iz politike) naslednika, menda tudi delno naše gore lista, Walterja Veltronija. Prav zanimivo pa je bilo slediti odmevom po medijih vseh mogočih usmeritev, ki so poročali o zmagi desnice.
Fundamentalna napaka je seveda Berlusconija in njegove poltične zaveznike kakorkoli enačiti z desnico. Če smo bolj natančni, je celo bolj lev (namreč glede politične usmeritve, o pejorativnem pomenu te besede tu pač ne bomo razpravljali) kot Veltronijevi Demokrati. Pri tem naj vas nikar ne zavede, če se sam razglaša za desničarja. Človeka vendar sodimo po dejanjih in ne po samoopredelitvi, mar ne? Konec koncev ne moremo zanikati, da je tudi naša “leva” LDS (tako pred razkrojem kot po njem) Gradualistična Liberalna demokracija Slovenije zgolj po imenu. Povrh vsega Berlusconijev dovčerajšnji tekmec Prodi ni nikdar tajil, da je globoko religiozen. Mar to slučajno pritiče voditelju levice???
Berlusconi je, kot je znano, eden najbogatejših Italijanov (vse do letos je tudi prepričljivo vodil na top lestvici). Začenši z gradbenimi posli je nato zgradil medijski imperij, kakršnega ostali industrialci ne postavijo niti skozi več generacij (Agnelliji, skrijte se!), vse začinjeno s kopico sumov in sodnih posptopkov, ki se največkrat niso končali z dokazom nedolžnosti, temveč z zastaranji, imunitetami in spremembam zakonodaje med njegovima prejšnjima mandatoma. In vmes je svoj nogometni klub AC Milan kar nekajkrat popeljal na sam evropski vrh. Na koga že to spominja? Morebiti na deklariranega levičarja in “anti Janšo” Zorana Jankovića, ki je tudi začel v gradbeništvu, se povzpel na čelo “najboljšega soseda”, ob tem se je v medijih pojavil kup obtožb o domnevnih nepravilnostih (še zlasti “uničujoč” je bil članek v Sobotni prilogi pred 10 leti), Janša mu je v zadnjem trenutku preprečil managerski odkup Mercatorja in s tem vzpostavitev zasebnega trgovskega imperija, danes pa je župan Ljubljane, pri čemer nikakor ni izključeno, da se njegove ambicije tu ne nehajo in da ga kdaj v prihodnosti ne mika selitev z Magistrata na Gregorčičevo 20. Vmes pa je ženski rokometni klub Krim popeljal v silno težko ponovljive evropske višave, moško rokometno reprezentanco pa tik pod evropski vrh. Skratka, če bi Silvio zaprosil za to, bi mu predbivši predsednik Kučan silno težko utemeljil zavrnitev članstva v svojem Forumu 21.
Zanimive povezave 04/17/2008
| 17. april 2008 | | Jure
-
- Lecture by Mark Pesce at the Australian Film Television and Radio School about the future of TV distribution in the age of P2P networks. - post by juremes
Pod-poštenjak bi vojsko
| 17. april 2008 | Slovenija | Jure
Marjan Podobnik bi na mejo poslal vojsko
… in ta model je bil včasih podpredsednik vlade. Rad bi imel Drnijeve živce.
Tržni fundamentalist in oboževalec Ayn Rand: Guilty as Charged!
| 16. april 2008 | Razno | kronist
Ko začne Stephen Roach, vodilni investicijske banke Morgan Stanley, pisati, da tržni mehanizmi niso vsemogočni, še več, da morda tisti, ki jim je vera v prosti trg čisto zameglila razum (ja, tudi takšni pacienti obstajajo), nimajo prav, potem je vrag vzel šalo. Še posebej, če je objekt kritike Alan Greenspan, mož s faux doktoratom in oboževalec Ayn Rand, na žalost sicer tudi nekdanji predsednik ameriške centralne banke. Poglejmo:
The former Fed chairman is guilty as charged. … Greenspan’s blend of politics and ideology led to bad economics and a succession of policy blunders whose severity is only now becoming clear.
Greenspan’s handling of the housing bubble is the smoking gun. The Greenspan mantra is that markets know best—that central bankers should not attempt to override the verdict of millions of market participants by declaring that an asset bubble has formed. Vir.
Ne nas mučiti s prenesenim pomenom, mi smo NSi!
| 16. april 2008 | Slovenija | Jure
V NSi so se danes odzvali na besede Jožeta Činča v torkovi oddaji Piramida na TV Slovenija, da je prvi, “ki bi bil za odstrel” minister Andrej Bajuk, nato pa Lovro Šturm in vsi ostali. Kot so v sporočilu za javnost zapisali v NSi, gre v tem primeru za “sovražen govor, ki presega vse norme demokratičnega govora”. Vir
Loading ...
