Slovenija jutri ali Danny napoveduje
| 19. July 2006 | | Jure
Načeloma nimam nič proti, če vlada o pomembnih temah obvešča državljane preko informacijskih/propagandnih zloženk. A če se gospodinjstvom že pošlje 675.000 izvodov, potem je na mestu pričakovanje, da bo dejanske vsebine več kot v povprečnem Pukšičevem govoru.
Očitno pričakujem preveč. Zloženka Slovenija jutri - država blaginje, ki jo je Urad za informiranje te dni dostavil imetnikom poštnih predalov, je en sam obup. Pa ne zato, ker v njej manjka optimizma, tega je z raznimi svetilniki in nebesi pod Triglavom za odmet. Težava je v tem, da državljan v njej ne more izvedeti nič o tem, kaj ga v resnici čaka. V kolikor odstranite cvetke, ki že itake dežujejo od povsod, in fotografije nasmejanih ljudi, zazrtih v bleščečo prihodnost, ne ostane nič. Vse na ravni splošnosti, velikih besed… a kaj konkretno se bo naredilo - tega ne zvemo. Če so hoteli pesniki sporočiti zgolj to, da “brez reform potop”, pol bi to lahko storili na kakšen cenejši način.
Vas zanima, kakšna bo davčna reforma? Bomo dobili EDS? Bo ostalo pri progresivni obdavčitivi???? Nič o tem.
Zato pa več o pozitivnih učinkih reform.
Ob celoviti izvedbi vseh načrtovanih sprememb se bo do leta 2010 zmanjšalo število brezposelnih za 25.000.
Ob celoviti izvedbi vseh načrtovanih sprememb bomo do leta 2009 povišali naše realne bruto plače na več kot 316.000 tolarjev.
Ob celoviti izvedbi vseh načrtovanih sprememb bomo do leta 2010 pridobili 35.000 novih delovnih mest.
Zdaj pa vem, zakaj se slovenska državna uprava kljub Virantu kadrovsko krepi - vlada pospešeno zaposluje vedeževalce. Le ti vam lahko z resnim obrazom upajo napovedovati take stvari. Očitno je bil Danny zadnje čase zelo zaposlen.
In še ena cvetka; na koncu vas čakajo izjave junakov, ki podpirajo reforme. Vse krasno, ko se citira direktorje in profesorje, zloženka pa z navajanjem izjav neznancev pridobi pridih reklam za pripravke za ultra-hitro hujšanje, v katerih se pojavlja češka igralka, ki prisega, da stvar res deluje. Brez Photoshopa. Pesniki sicer niso brez humorja - za napad na študentsko delo so pridelali izjavo Eve, 25 let, študentke FDV. LOL.
links for 2006-07-18
| 18. July 2006 | | Jure
Nova revija & Zavod za oživitev civilne družbe ueber alles
| 18. July 2006 | | Jure
Vasko je imenoval ljudi, ki bodo v Skladu za pluralizacijo medijev odločali, koga bo država denarno pluralizirala. Seveda gre za nov korak k večji uravnoteženosti slovenskih medijev - česar drugega po pogledu na imenovane junake ni mogoče sklepati. Ena bančnica, dva, za katera je vsaj na prvi pogled mogoče reči, da mogoče kaj vesta o medijih, en novorevijaš, soavtor razvpite raziskave o medijih na slovenskem in pisec za Ampak, nobenega t.i. strokovnjaka s FDV-ja, in Andrej Aplenc… Andrej Aplenc*?
Pa daj no, Vasko, a mora biti politična fevdalizacija tako očitna? A ni mogoče pokazati vsaj malo obvladovanja apetitov? A morate res dokončno in v celoti podrediti vse kar leze in gre? A bosta o denarju medije odločala sodelavca Ampaka in Demokracije? Ni tukaj malo konflikta interesov?
*mag. Andrej Aplenc, slavni Zavod za oživitev civilne družbe, Zbor za republiko, pisec za Demokracijo… bolj desno v Sloveniji ne gre.
Hizbolah - kaj je to?
| 17. July 2006 | | Jure
Hezbollah - or Party of God - emerged in Lebanon in the early 1980s and became the region’s leading radical Islamic movement, determined to drive Israeli troops from Lebanon.
In May 2000 - due partly to the success of the party’s military arm - one of its main aims was achieved. Israel’s battered and bruised army was forced to end its two-decade occupation of the south.
Hezbollah now serves as an inspiration to Palestinian factions fighting to liberate occupied territory.
The party, in turn, has embraced the Palestinian cause and has said publicly that it is ready to open a second front against Israel in support of the intifada.
Ironija; Hizbolah je nastal, da bi Izraelce pregnal iz Libanona - danes vdirajo Izraelci v Libanon, da bi od tam pregnali Hizbolah.
Deja vu
| 17. July 2006 | | Jure
The White House has given Israel a very public green light to go on pounding Lebanon. What deja vu. In 1982, the Reagan administration also gave Israel’s Ariel Sharon a green light to invade Lebanon. The result was 15 years of mayhem, the bombing of the U.S. Embassy in Beirut, and Hezbollah.
In še najnovejši dogodki:
Israeli ground forces entered southern Lebanon to attack Hezbollah bases there, an Israeli government spokesman said Monday. Vir
Drni na Štatenbergu
| 17. July 2006 | | Jure
Drnijevo Gibanje za razvoj in pravičnost je imelo včeraj srečanje na gradu Štatenberg. Ker sem takrat kolesaril v okolici, sem se za par minut ustavil in si stvar ogledal. Čeprav sem zadnji, ki bi mi new-agevstvo potegnilo, moram Drnovšku priznati vsaj nekaj - na srečanja Gibanja ljudje dejansko pridejo. Množično. Če to primerjamo z naravnost patetičnimi avtobusnimi potovanji raznih strank, kjer strankarski prvokategorniki palamudijo pred redko posejanimi poslušalci, novinarji pa dogodek pokrijejo, ker ga morajo (in ne zaradi relevantnosti), potem je Drni prva liga. Četudi je napovedal, da se predsedniške tekme ne gre več, očitno ostaja dejavnik, ki lahko s svojim Gibanjem na volitvah vsaj do neke mere zameša štrene.
Ljubezen, bes in ponos
| 17. July 2006 | | Jure
Nekateri kraji so kot ustvarjeni za sanjarjene. Države in kraji, kjer še nisem bil, a me iz nekih nerazumljivih motivov izjemno privlačijo. Recimo Portugalska z Lizbono. Čeprav sem doslej videl le nekaj dokumentarcev, vem, da moram nekoč nujno tja. Lizbona, popolno naprotje germanski poštirkanosti, Atlantik, fado, … Amalia Rodrigues…Madredeus…portovec… in seveda, saudade, čustvo, ki mi je izjemno blizu.
Nekje čisto pri vrhu je tudi Izrael. Namakanje v Mrtvem morju, overdose zgodovine, žuranje v norem Tel Avivu… Če me česar ni mogoče obtožiti, je to anti-semitizem.
A ob sanjarjenje vedno znova trči realnost, ko ljubezen zamenja bes. Bes, ki ga v primeru Izraela čutim znova in znova. Ko izraelska letata uničujejo popolnoma novo, 300-milijonov USD vredno bejrutsko letališče in drugo libanonsko infrastrukturo, komaj obnovljeno po izjemno kruti državljanski vojni, ko ubijajo nedolžne, ko izraelski cinizem, rasizem in kršenje mednarodnega prava doživljajo nov vrhunec, me je sam bes. Bes, podoben tistemu, ko vas razočara ljubljena oseba.
A bes ni vse. Ostaja tudi ponos. Ponos, da s tem Izraelom, ki ponovno (bolje: še vedno) povzroča trpljenje nedolžnih, nočem imeti nič.
Še dolgo bom čakal, da na letališču Ben Gurion zaslišim shalom.
In tako izgleda vojna v Libanonu
| 16. July 2006 | | Jure
links for 2006-07-14
| 14. July 2006 | | Jure
Poslanci in gnoj
| 14. July 2006 | | Jure
Naši poslanci so ta teden razpravljali o rešitvi, ki naj bi naše prejemnike socialne pomoči prisilila, da sprejmejo vsako ponujeno delo, ne glede na stopnjo izobrazbe. Opozicija je v to modrost dvomila, vladne stranke pa seveda ne. Franc Capuder iz NSi je tako izjavil, da je vsako delo vredno spoštovanja, in da bi sam z veseljem in kljub magisteriju iz gradbeništva, šel tudi gnoj kidat.
Se strinjam. V primeru Capudra (in še koga) bi bilo to tudi bolj koristno.
Loading ...
