links for 2006-07-20
| 20. July 2006 | | Jure
Julijska javnomnenjska raziskava: ne za oklepnike
| 20. July 2006 | | Jure
Kabinet predsednika Vlade RS je danes objavil rezultate julijske javnomnenjske raziskave. Nekatere ugotovitve so zanimive.
Med drugim vladne reforme v celoti podpira samo 10,1 odstotka vprašanih. Uh, hud udarec. Še huje je pri odgovoru na vprašanje, ali se vlada pri sprejemanju reform odloča prepočasi ali prehitro. Za vlado, katere volilna platforma je temeljila na nujnosti sprememb, reform, so odgovori lahko dober razlog za alarm; 55,7 odstotka vprašanih meni, da smo prepočasni.
Zanimiva stališča najdemo tudi pri oklepnikih, kjer je največ (31,6 odstotka) vprašanih menilo, da naj se ne kupi noben oklepnik, niti Patria niti Krpan. Še več, 57 odstotkov vprašanih meni, da Slovenija oklepnih vozil sploh ne potrebuje. Hvala bogu za slovensko zdravo pamet.
Slovenija jutri - malo morgen
| 20. July 2006 | | sophomore
Tudi sam sem danes z velikim veseljem odprl svoj poštni nabiralnik, saj sem vedel, da me v njem čaka zadnje sporočilo vladalcev v zvezi s presvitlo prihodnostjo, ki se nam bo odprla po opravljenih reformah. Beseda vladalcev o izzivih, ki nas čakajo, mora biti po mnenju premiera Janeza Janše
odkrita in poštena, dobronamerna javna beseda.
Pohvalno. Škoda le, da je odkritost težko pričakovati od vladnega urada za informiranje (UVI), ki se je v preteklosti izkazal z zelo enostranskimi kampanjami, npr. v podporo članstvu Slovenije v zvezi NATO. Zato ni presenetljivo, da se UVI tudi v pričujočem gradivu ni izneveril samemu sebi: v povprečno oblikovani knjižici namreč najdemo slabo prikrite aluzije na totalitarno enotnost slovenskega političnega razreda, ki je že v preteklosti znal
združeno nastopiti za boljšo Slovenijo.
Fino. Projekt reform je torej projekt podoben vstopanju v zvezo NATO. Takrat so se nasprotna mnenja načrtno marginalizirala, se potiskala na rob medijskega diskurza in bila podvržena diskreditacijam v smislu jugoslovanarstva, jugonostalgije, nasprotovanja osamosvojitvi, etc. Vladalci tako opominjajo državljane, da so Slovenci
zmeraj znali preseči politična nesoglasja … politični nasprotniki (pa smo) postali zavezniki, saj se zavedamo projekta, ki je pred nami.
Da gre za navadno flancanje in predvolilni promocijski material je razvidno iz same vsebine knjižice, ki razen obljub o spremembah na boljše za vse - razen seveda, v populistični maniri, za javno upravo in regulirane poklice, ki gredo folku že po defaultu na jetra - ne vsebuje ničesar konkretnega. Ali pač?
Slovenija se želi
približati modelu, ki ga uporabljajo skandinavske države,
kar je po mojem mnenju dobro. V primerjavi z anglosaksonskim in kontinentalnim socialnim modelom namreč v nordijskem vidim dobrodošel kompromis med obema: na eni strani liberalen odnos do trga, na drugi visoka raven zaščite, t.i. fleksivarnost torej.
Ključna sestavina nordijskega modela je zaupanje v pozitivno vlogo države, ki ji je zaupano opravljanje velikega števila socialnih storitev. To se odraža predvsem v obsegu davkov, ki so jih prebivalci nordijskih držav pripravljeni plačati državi in ki se potem v obliki socialnih storitev vrnejo v družbo. Podatki Eurostata za obdobje 1995-2004 za Švedsko in Dansko, ki po mnenju strokovnjakov najbolje utelešata nordijski socialni model, tako kažejo, da je bil delež davkov v BDP močno nad povprečjem EU (1995: 39,7%, 2004: 39,3%):
Švedska: 49,0% -> 50,5%, Danska: 48,8% -> 48,8%
V Sloveniji je ta delež leta 2004 znašal 39,7 odstotka, kar pomeni minimalno zmanjšanje v primerjavi z letom 1995, ko je ta delež znašal 40,2 odstotka. V skladu z napovedmi vladalcev bi torej pričakovali povečanje trošenja države, morda vsaj na finsko raven (1995: 45,6%, 2004: 44,3%), ki predstavlja nekoliko modificiran nordijski socialni model in ga poznavalci običajno ne prištevajo k nordijski klasiki. Vendar ne:
Temeljna usmeritev, ki ji bomo sledili, je znižanje in prestrukturiranje javnofinančnih odhodkov, torej trošenja države …
brez kakršnihkoli konkretnih številk zapišejo vladalci. Kako tudi ne, ko pa je cenejša država ena izmed petih osi Strategije razvoja Slovenije, kjer lahko preberemo, da je cilj reform postopno zmanjšati trošenje države za najmanj 2 odstotka BDP, kar bi pomenilo znižanje deleža javne porabe v BDP na 37,7%, torej pod sedanje evropsko povprečje.
V nasprotju s pomembno vlogo države pri izvajanju socialnih storitev v nordijskem socialnem modelu naši vladalci obljubljajo
razmeroma mehak prehod in delni prenos storitev iz javnega sektorja na nejavne izvajalce,
dobra podlaga za privatizacijo v smislu sočutnega konzervativizma in zanašanje na miloščino karitasa pa je po mnenju vlade
široka mreža nevladnih organizacij ter njihove kadrovske (profesionalne in volonterske) in finančne zmogljivosti
Za dobro mero vladalci dodajo še citat Marta Laara, nekdanjega estonskega premiera in ljubljenca neoliberalnih thinktankov - v Slovenijo je maja skupaj s predstavniki bogato dotiranih ameriških neolib organizacij na povabilo vlade prišel predavat o prednostih enotne davčne stopnje (EDS) -, ki Slovenijo pozove k poenostavitvi davčnega sistema. Kako simptomatično torej, da je Estonija skupaj s Poljsko in pridno neoliberalno učenko Slovaško v obdobju 1995-2004 med vsemi evropskimi državami najbolj znižala delež davkov v BDP (1995: 37,9%, 2004: 32,6%).
Seveda o EDS v knjižici ni mogoče ničesar prebrati, čeprav je še pred časom predstavljala edini in nujni okvir vseh reform, vladalci pa so se vozili na Slovaško preverjat njene učinke. Ko so začutili gnev ljudstva, so začeli bukirat čarterje na sever in besedičit o nordijskih modelih, kar pa je lahko po zgornji analizi le pesek v oči.
“Ne moreš imeti nordijskega modela brez velike države in ne moreš imeti nordijskega modela z EDS,” mi je pred časom v pogovoru dejal direktor vodilnega bruseljskega thinktanka. Reči bobu bob je za našo vlado očitno preveč - tako v primeru zveze NATO, ko smo kobajagi glasovali tudi za naše vojake v Iraku, kot tudi v primeru reform, ko so nam kobajagi povedali, da s tem podpremo tudi EDS.
Kje je minister Rupel?
| 20. July 2006 | | Jure
Vojna v Libanonu traja že več kot en teden. Tam je še vedno pet Slovencev, ki ne vedo, kako se bodo rešili iz pekla. In kaj pravi minister Rupel? Nič*. Nobenega poziva k miru, vsaj obžalovanja umiranja civilistov ali ponudbe pomoči za begunce. Nič. Nič. Nič. Neverjetno. Očitno iz Washingtona nismo dobili dovoljenja za govorjenje.
*Edino, kar sem našel na to temo, je kratka novička STA:
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je danes v Bruslju ocenil, da je ideja o namestitvi mednarodnih enot na jugu Libanona kot načina za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu “primerna”. “Ideja o tem, da bi vstopili v situacijo z mirovnimi enotami, se mi zdi primerna, čeprav smo verjetno še daleč od realizacije,” je dejal vodja slovenske diplomacije.
Ni kaj, zelo angažirano.
50 albumov, ki so spremenili glasbo
| 20. July 2006 | | Jure
Pri Guardianu so sestavili seznam 50 albumov, ki so spremenili glasbo. Najnovejši prelomni album na seznamu so naredili The Strokes (2001, Is This It).
Robert Fisk - elegija za Bejrut
| 20. July 2006 | | Jure
I lived here through 15 years of civil war that took 150,000 lives, and two Israeli invasions and years of Israeli bombardments that cost the lives of a further 20,000 of its people. I have seen them armless, legless, headless, knifed, bombed and splashed across the walls of houses. Yet they are a fine, educated, moral people whose generosity amazes every foreigner, whose gentleness puts any Westerner to shame, and whose suffering we almost always ignore.
Kam je šla evropska rast produktivnosti?
| 20. July 2006 | | Jure
Do leta 1995 je Evropa beležila hitrejšo rast produktivnosti kot ZDA, nato pa je sledilo obdobje ko je bila povprečna rast v EU-15 nižja. Ian Dew-Becker in Robert J. Gordon sta se v novem članku posvetila raziskovanju vzrokov za ta obrat. Menita, da so zanj odgovorne sprembe v obdavčitvi; povečevanje obdavčitve dela do leta 1995 je spodbujalo kapitalsko-intenzivno proizvodnjo, ki je sicer spodbujala rast a tudi nezaposlenost. Kasnejše reforme so znižale davčno obremenjenost dela, a na račun rasti produktivnosti.
A tudi čez lužo ni vse krasno. V članku, objavljenem lansko leto, ista avtorja ugotavljata, da je v ZDA samo 10 odstotkov prebivalstva z najvišjimi dohodki zabeležilo realno rast plač in prihodkov, ki je enaka ali višja od povprečne rasti storilnosti.
Vaše mnenje po prenovi
| 20. July 2006 | | Jure
Minilo je že kar nekaj časa od selitve Drugega doma na novo lokacijo in samostojno namestitev Wordpressa. Statistika kaže, da se obiskovalci po začetnem osipu spet vračajo. V tem trenutku je v precejšnji meri končana tudi podoba bloga; izbrane in prilagojene so oblika, barve in postavitev. Z rezultatom sem kar zadovoljen čeprav vem, da vse še ni (ali pa nikoli ne bo) popolno. Blog občutno boljše izgleda na velikih zaslonih, najboljše širokih.
Kakšno pa je vaše mnenje? Kaj pogrešate? Kaj vas moti?
Nad naftno krizo s Toyoto Prius?
| 19. July 2006 | | Jure
Kolega malo spodaj predstavi različne poglede na prihodnost oskrbe s surovino, ki poganja ta svet. Je bo zmanjkalo ali ne? Odgovora pravega ni, dejstvo pa je, da je nafta vsaj trenutno izredno draga. Tako draga, da je predraga celo za Američane, kjer so mnogokje padli v nemilost celo požrešni trucki in SUV-i. Ekološko zavednim proizvajalci ponujajo hibride, ki naj bi porabili manj goriva in bili čistejši za okolje.
Art Spinella, avtomobilski analitik in direktor podjetja CNW Marketing Research, meni, da hibridi niso rešitev. V kolikor upoštevate energijo, ki je potrebna za načrtovanje, proizvodnjo, uporabo in odstranitev avtomobila (od risalne deske do odpada), se namreč izkaže, da ste energijsko bolj učinkoviti, če vozite Hummerja kot pa Toyoto Prius.
Šok, a ne 
Počakajte!
| 19. July 2006 | | Jure
Dejanje obupanih. Predlagam, da počakate - slabše jim bo šlo, boljši bodo mobiteli. Ta je bolj muzejske vrednosti.
P.S.
Delu obupno pada kvaliteta. Zgodi se jim vojna v Libanonu, oni pa na prvo stran vržejo novico o gneči na slovenskih cestah (wow, izredno čudno za julij). Ponovno uvedejo Infoteh (tehnologije & etc), ki je pod nivojem tiste računalniške revije, ki je nihče ne kupi, vsi pa so jo že nekje dobili zastonj. Jah, s kadri iz Maga in z računalniškimi “poznavalci” tipa Artur Švarc drugače pač ne gre.
Loading ...
