Preživeli
| 4. September 2008 | razno | Jure
Kaj poreči po tokratnem cirkusu v režiji POP TV? Hja, začnimo pri outsiderjih: kaj so mislili pri NSi in SLS, da so v to mesarsko klanje poslali rezervista Alojza Soka in Darka Kranjca? Zlasti Sok je dosegel fikusno nirvano; po začetnem pozdravu, ki je nenavadno spominjal na tistih par sekund, ko anonimneži pridejo once in a lifetime pred oči kamere (”…rad bi pozdravil mamo pa ato ter vse, ki me poznajo..”), efekta od njega ni bilo. Krajnc? Hja, za spopade v prvi ligi mu manjka vsaj kilometrina, čeprav mu je potrebno priznati, da je Prvega osamosvojitelja z aluzijami na neko drugo orožarsko afero dobro spravil iz tira.
A to so pripetije s statisti, ki so tako nepomembni, da verjetno mislijo, kaka krivica se jim godi, ker jih noče nihče podkupiti. Oni bi za to še plačali. Airtime v primetimeu je pač zlata vreden. Nekako v to zgodbo je potrebno vtakniti še Plemenitega, ki bi bil rad na vsak način “noter”. Večji je drek, večje veselje za drekomlat. Peče.. ajde, dosti je, sem ga omenil, da ne bo kdo rekel, da sem pa enega pozabil. Erjavec? Briga njega Patria in vse ostalo, samo da dobi priložnost, da omeni njegove upokojence. 300 milijonov evrov gor ali dol, on mirno spi. Verjetno edini v celotni kolobociji.
Cvikl je, pravilno, ponavljal ves čas isto, s trmo, ki je že itak slavna. Če bi ga danes povprašali, kakšno je vreme, bi vam odgovoril, da je posel s Patrio škodljiv. Ni kaj, odpeljano brez napak. Brez večjih napak tudi pri Golobiču in Kresalovi, ki se nista spustila na teren, ki ga je pripravil Janša.
Janša je šel v boj z vlogo žrtve hudobne spletke sil kontinuitete in njihove finske podružnice. Napad je oseben - jaz sem žrtev, poglejte me, spet me preganjajo, spet sem predmet zarote, it is 1998 all over again… Lahko se motim a tokrat se strategija ni posrečila in Prvi osamosvojitelj prvič v letošnjih predvolilnih soočenji ni prevzel pobude. Napadi so se odbijali. In potem še tisto nesrečno kreganje z novinarjema; to je vedno jasen znak, da govorcu ne gre tako, kot si je zamislil.
Sklep: Janša prve runde v boju, v katerem se običajno izredno dobro znajde, ni dobil. Tudi to je nekaj. A jutri je nov dan.
Rupel & mediji, recept za katastrofo
| 4. September 2008 | razno | Jure
V noti je ministrstvo za zunanje zadeve Finsko opozorilo, da je bil v omenjeni oddaji predsednik vlade neposredno obtožen prejemanja podkupnine pri nakupu oklepnikov Patria.
MZZ: Pričakujemo pojasnila
V noti je ministrstvo izrazilo presenečenje nad hudimi obtožbami na račun premierja Janše in poudarilo, da “je ob vsem spoštovanju svobode izražanja in neodvisnosti medijev nedopustno, da finska nacionalna televizija obtoži predsednika vlade prijateljske države, ne da bi hkrati objavila tudi trdne dokaze o njegovi vpletenosti v podkupovanje”.
Iz zunanjega ministrstva so še sporočili, da so Finsko opozorili, da je z navedeno oddajo televizija YLE posegla v predvolilno kampanjo v Sloveniji. “Takšno ravnanje lahko omaje zaupanje v bilateralnih odnosih med državama, zato pričakujemo ustrezna pojasnila,” še pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve.
Analiza: novinar (neodvisen) javne (neodvisne) televizije v oddaji obtoži premiera neke druge države. Zunanji minister te druge države pošlje noto (!) vladi, ki se v poročanje in urednikovanje ne sme vtikati (pomni: to ni Slovenija, RTV SLO ali STA), in celo zagrozi s poslabšanjem bilateralnih odnosov.*
Kaj bi Rupel sploh rad? Da finska vlada novinarje bolj privije za ušesa in zavzeto skrbi, da ti ne bi užalili veličin iz tujine? Naj predhodno pregleda vse potencialno sporne prispevke? Jih odobri/spravi v bunker? Je finska vlada odgovorna za dejanja finskih novinarjev? Finska kot celota?
Bizarnosti ni konca. Fincem se najbrž niti sanjalo ni, kaj so si nakopali na grbo.
*Takšno Ruplovo ravnanje se seveda ni zgodilo prvič. Že pred časom je hrvaški vladi svetoval, da poskrbi za bolj objektivno poročanje hrvaških medijev o Sloveniji. Hrvaška vlada se mu je lepo zahvalila in povedala, da so hrvaški mediji pač neodvisni. Rupel lekcije ni dojel.
Draga opozicija…
| 4. September 2008 | Slovenija | Jure
… tole ti pišem (relativno počasi), ker imam po včerajšnjem debaklu v Odmevih (Sever, Lesjak, Turk, Nežmah) zoprn občutek, da boš stvar fenomenalno zavozila in se zapeljala direkt na mino Janeza Janše. Ko boš prisopihala tja, bo prišel mimo samo še Grims in ti podelil milostni strel.
Torej, ponavljaj si tole:
1) Ne smem se zaplesti v debato o Cviklu, Zgagi, Kosu… za noben denar, na noben način!
2) Po grimsovsko moram ponavljati: Janševo ime se je pojavilo v dokumentih finske Patrije; tja ga niso zapisali Slovenci. Karkoli te vprašajo, pa naj si bo o vremenu, uri, počutju, zdravju… to je tvoj odgovor. Janševo ime se je pojavilo….
Z odličnimi pozdravi,
DD
Mogoče sem naiven….
| 4. September 2008 | Slovenija | Jure
toda a ne bi bil že čas, da Patria odnese vsaj Erjavca kot objektivno odgovornega? OK, kolobocija z Janšo še lep čas ne bo pojasnjena (če sploh kdaj), toda danes je že precej jasno, da posel, v katerega so vmešani številni “posredniki”, smrdi do neba.
Zboru za republiko je že jasno
| 3. September 2008 | Slovenija | Jure
Zbor za republiko je - presenečenje - podprl vlado Janeza Janše. Ob tem so dodali:
Udeleženci zbora so v izjavi tudi obsodili “poskusa diskreditacije vlade v tujini”. Prvi se je po njihovem zgodil s peticijo zopet politično cenzuro in politične pritiske, “ki vsebuje vrsto dokazanih laži in podtikanj”, drugi pa z oddajo o aferi Patria na finski televiziji. Oba poskusa po mnenju zbora pomenita “brezobziren napad na celotno slovensko državo in s tem slabitev njenega mednarodnega položaja in ugleda”.
Analiza: napad na Janšo = napad na državo (Sončni kralj bi bil ponosen), zborovalcem pa je že jasno, da finska televizija nima prav. Prvi državni šlogarji.
Počasi se… nekam pač…pride
| 3. September 2008 | razno | Jure
V novi Demokraciji ne prezrite - EKSKLUZIVNO - Sporni menedžerski prevzemi so se začeli že pred leti
In največji borci proti korupciji in klientelizmu na Slovenskem pa i šire (vsaj do Finske) so potrebovali najmanj dve leti (in spor s Šrotom), da so prepoznali hudiča. Ni kaj, insight je za umret.
Vlada bo tožila finsko televizijo Kaj bodo zahtevali, še ne vedo
| 3. September 2008 | razno | kriptoproletarec
Zgornji naslov je s spletne strani RTV Slovenija. Mislil sem, da se bom uscal od smeha. Kaj si lahko še bolj nesposoben in butast? Anže Logar, pojdi nazaj v osnovno šolo.
Torej nekdo se odloči za tožbo, ker se čuti oškodovanega. Pustimo ob strani dejstvo, da Vlada v oddaji ni bila obtožena prejemanja podkupnine. Kar je tudi nemogoče, saj po kazenskem pravu le posameznik lahko prejme podkupnino. Tožiti pomeni, da za nekaj tožiš, pa naj bo to opravičilo, denarna odškodnina ali kako drugo povračilo. Torej če že slavni Urad za komuniciranje podaja medijem take izjave, bi lahko vsaj toliko se potrudil, da bi povedal, kaj bodo tožili. Vendar vojščakom je prepovedano misliti, zato se jim na dolgi rok to pozna.
STA že v akciji
| 3. September 2008 | Slovenija | Jure
Berglund se zaveda, da sta z objavo korupcijskega škandala Patrie v Sloveniji na tnalu njegova kredibilnost in morda celo kariera. Pravi pa, da ima trdne dokaze, ki so preverjeni po strogih novinarskih standardih. Zato je zgrožen, da je včeraj dobival klice iz Slovenije, denimo klic novinarja državne STA, ki ga je spraševal o njegovem političnem ozadju. “Pa kakšna je ta vaša država?” me je spraševal včeraj. Vir
Ime, zapisano v dokumentih Patrie
| 3. September 2008 | Slovenija | Jure
Ker bo v prihodnjih dneh veliko govora, da so Magnusu Berglundu prišepetovali slovenski viri, velja izpostaviti naslednji odstavek iz Dnevnikovega intervjuja:
Kako boste obranili svoj primer, če se slovenski premier Janez Janša odloči vložiti tožbo proti vam ali vaši televiziji?
Te zadeve delam izključno za finsko občinstvo. Tisto, kar nas zanima, je, da je finsko državno podjetje očitno plačalo podkupnino predsedniku vlade države članice EU. To ni več samo poslovni škandal, to je politični škandal, ki je zelo zanimiv s finskega vidika. Zelo smo bili presenečeni, ko smo to odkrili. Nikoli ne bi pričakoval, da bo zgodba šla tako visoko. Nikoli.
Kaj boste torej naredili, če vas predsednik slovenske vlade toži?
Če so ta pričakovanja verjetna, potem premier Janša cilja v napačno tarčo. Naj ne meri vame. Stvari, ki sem jih objavil, niso plod moje domišljije. Morda bi moral Janša o tem govoriti s Patrio. Če res o vsem skupaj ne ve nič, če je res nedolžen, potem naj govori s Patrio. Morda bi moral tožiti Patrio.
Ker je njegovo ime zapisano v dokumentih Patrie kot ime prejemnika podkupnine?
Tako je. Zadeve niso fantazijske, jaz poročam o dejstvih, ki so dvakratno preverjena in iz različnih virov. Tradicionalno novinarstvo pač. Opravljam svoje delo. Naj toži Patrio, če je tako zelo nedolžen. To je moj komentar. Vir
Pasti ponudbene ekonomike
| 2. September 2008 | razno | kronist
V gospodarski politiki imajo zagovorniki šole ponudbene ekonomike (supply-side economics) običajno veliko prednost, saj jih močni in vplivni kaj radi počohljajo za ušeski. Znižajte davke najbogatejšim in odpravite v nebo vpijočo sramoto visoko obdavčenega kapitala, pa se vam bo odprl raj na zemlji, kričijo te prodane duše. Bogatuni se bodo posedli v svoje lamborghinije ter oddrveli garati v svoje investicijske banke. Čez nekaj časa bodo na novo ustvarjeni finančni produkti in obilni bančni računi financarjev prikapljali (trickle down) do manj srečnih posameznikov, npr. v obliki povpraševanja po gospodinjskih pomočnicah in poceni kreditov. Kot je razložil ameriški ekonomist Galbraith: Če boste konja nafutrali z dovolj ovsa, se bo podelal tako obilno, da ga bo nekaj ostalo tudi za vrabce.
V ZDA so praktične posledice takšnega ekonomskega teoretiziranja jasne. Z deregulacijo finančnega sektorja so izbruhnile kreativne energije bančnikov. Namesto v razvoj v izvoz usmerjenih panog se je denar stekal v razvoj finančnih instrumentov, ki so omogočili revnejšim pozabiti, da so revni (npr. z nakupi nepremičnin na kredit ter plejado kreditnih kartic), državo pa zazibati v prepričanje, da lahko živi z napihnjenim trgovinskim in proračunskim primankljajem.
Want a new $32,530 Dodge Ram Crew pickup? Take a lease. Sick of your old house? Get a 100 percent mortgage and trade up. Face lift? Round-the-world cruise? New PC? Three-hundred dollar sushi dinner at Nobu? Whip out that plastic. It was this behavior—the endless willingness of lenders to lend and borrowers to borrow—that kept the consumer economy humming uninterrupted from the early 1990s, straight through the brief recession of 2001, until the credit meltdown of 2007. Vir.
Kratek in kompakten povzetek. Medtem ko so plače povprečnih Američanov za časa gospodarskega buma stagnirale, so se bankirji mastili s provizijami v milijonskih zneskih. Medtem ko je delež plač v BDPju padal, so profiti korporacij, iz katerih so si kapitalisti izplačevali dividende, rasli v nebo. In da ne bi kdo posumil, da gre kaj narobe in v svoji neumnosti skušal česa učinkoviteje regulirati ali pravičneje porazdeliti, je bilo denarja na pretek, krediti poceni, Američani pa veseli in debeli.
Pa je drugod kaj drugače? Poglavitna razlika med ZDA in npr. Nemčijo je predvsem v tem, da motor gospodarske rasti v prvih predstavlja potrošnja gospodinjstev, v drugi pa izvoz. Pri tem Nemci vodijo svojo verzijo ponudbene ekonomike. Ne spodbujajo finančnega sektorja, ampak industrijski izvoz, seveda na plečih delavcev, ki naj s plačno vzdržnostjo naredijo izvoz bolj konkurenčen. Učinek pa je enak kot v ZDA: stagnacija plač, medtem ko se korporacije in kapitalisti kopajo v dobičkih in dividendah. Celo neoliberalni Financial Times Deutschland tukaj ne najde dobre besede:
Der massive Druck auf die niedrigsten Lohngruppen, das Wachstum des Billiglohnsektors, das Strangulieren des Konsums, all das ist extrem in Deutschland. Deshalb wird dieses Land auch wegen der stets kümmerlich bleibenden Inlandsnachfrage von der Wachstumsschwäche der Weltwirtschaft am härtesten betroffen sein und in die Rezession rutschen. Vir.
Današnja recesija bo zaradi vztrajanja pri načelih ekonomike ponudbe, sicer apologiji nebrzdanega hlastanja po dobičku višjih slojev, najbolj udarila prav najrevnejše, tiste torej, ki so od gospodarskega buma imeli najmanj. Pri tem ni važno, ali so živeli v milnem mehurčku prekomernega zadolževanja kakor v ZDA, ali pa se odrekali višjim plačam, da njihovih delovnih mest ne bi preselili na Kitajsko kakor v Nemčiji. Pomembno je, da v dobro naoljeno kolesje kapitalističnega razslojevanja niso nasuli peska, da so bili zadovoljni z drobtinicami iz bogataševe mize ter niso delali nepotrebnega kravala. Vse je torej pripravljeno na naslednjo lekcijo iz ponudbene ekonomike.
Loading ...
