Janez, jaz bi bil pa nadzornik
| 8. September 2008 | Slovenija | Jure
Na 109. redni seji Vlade RS 15. februarja 2007 je vlada Janeza Janše sprejela sklep, s katerim naj bi omejila višino izplačanih sejnin članom nadzornih svetov v podjetjih, v katerih ima deleže tudi država. Cilj omenjenega sklepa naj bi bilo omejevanje višine izplačil.
Z uveljavitvijo omenjenega sklepa je prenehal veljati sklep vlade iz leta 2001 oz. 2002, ki je za predsednika nadzornega sveta določal največ 333 EUR plačila, za člana nadzornega sveta pa največ 240 EUR.
Pa je bilo res tako? Niti pomotoma. Pregled poročil o poslovanju podjetij nam s kristalno jasnostjo pokaže, da je v letu 2007 res prišlo do velikih sprememb. Sejnine so poletele v nebo. Izjave predsednika SDS in sedanje vlade Janeza Janše o samoomejevanju so tudi v tej luči skrajni cinizem.
Nadzorniki petih velikih podjetij v državni lasti: NLB, POŠTA SLOVENIJE, TELEKOM, LUKA KOPER IN NKBM so tako v letu 2007 zaslužili 1.219.778 EUR, kar je malo manj kot 1000 povprečnih bruto plač. Nekateri samo s sejninami zaslužijo skoraj dvoletni zaslužek poštenega delavca.
Leta 2004 je nadzornik v povprečju zaslužil 3.500 EUR, povprečna letna bruto plača je znašala 13.242 EUR.
Prelomnega leta 2007 pa je član nadzornega sveta v povprečju zaslužil več kot 27.500 EUR, povprečna letna bruto plača se je zvišala na 15.417 EUR.
Sejnine so se v NLB zvišale za 1563 %, v Pošti Slovenija za 813 %, v Telekomu si izplačujejo za 767 % višje sejnine, v Luki Koper za 647% in v NKBM za 488%. Vir
Pravi trenutek & Patria
| 8. September 2008 | razno | Jure
Če menite, da je celotna zgodba Patria povezana z volitvami, razmislite o naslednjih vprašanjih in odgovorih. Kdaj pa bi bil za vlado pravi trenutek za razkritje tako hudih malverzacij? Pred letom dni? Ne, takrat se je pripravljala na vodenje EU. Pred pol leta? Ne, takrat je vlada uspešno vodila EU. Zdaj, pred volitvami? Nikakor, to je zarota! Po volitvah? Če bi Janez Janša zmagal – razkritje bi bilo napad na voljo ljudstva, ki mu je zaupalo mandat. Če bi Janša izgubil – nova vlada hoče posel vzeti Patrii, ga dati svojim prijateljem na Ravnah in zato insinuira. In tako naprej. Za tistega, ki ga bremenijo sumi, seveda nikoli ni pravi trenutek. V resnici pa gre za to, da slovenska policija ni opravila svojega posla. Radi bi vedeli, zakaj je bila potrebna demontaža pravne države pri samih temeljih. Vir
Spremeni svet na bolje. Pojdi na volitve!
| 8. September 2008 | Slovenija | Jure
Zares TV spot from Zares TV on Vimeo.
Loose Cannon Dimitrij Rupel
| 8. September 2008 | razno | Jure
Dimitrij Rupel hat sich in der EU im vergangenen Halbjahr einen Ruf als impulsiver Vorsitzender erarbeitet, der schon einmal anderen über den Mund fährt und Entscheidungen aus dem Bauch heraus trifft, unbelastet von Sachkentnissen.
Ob zaključku slovenskega predsedovanja je Frankfurter Allgemeine (za navdušence teorij zarot: desnosredinski dnevnik, kjer je Kučanova zarota malo verjetna) z odlično natančnostjo opisal način delovanja našega zunanjega ministra. Sloves je torej vseevropski, dr. Rupel pa ga je z ravnanjem v aferi Partria le še okrepil.
V dolgo vrsto prav neverjetnih spodrsljajev, ki so mnogokrat povsem nerazumljivi za nekoga, ki je v diplomaciji tako dolgo, je dr. Rupel v teh dneh dodal nove škandaloznosti, ki bi ga v očeh vseh, ki želijo tej državi dobro, morale diskreditirati za vedno. Dr. Rupel ne sme dobiti statusa ministra Erjavca - zabavnega klovna, ki strelja kozle, a je večinoma nenevaren, če mu le ne damo preveč denarja v roke. Dr. Dimitrij Rupel je zunanjepolitična katastrofa. Dr. Dimitrij Rupel je pokuril že ves bonus, ki si ga je morda ustvaril v času osamosvajanja.
Mediji. Na temo Ruplovega razumevanja razmerja med oblastjo in mediji je bilo zapisanega že mnogo, zato bom tukaj kratek: tudi v primeru Patria je naš šef diplomacije, ki zahteva intervencijo finske vlade zaradi ravnanja neodvisne javne televizije , pokazal, da mu status in vloga medijev v demokratičnih družbah nista najbolj jasna. Ker mu je to bilo predočeno že večkrat, ni upanja, da bo kdaj boljše.
Diplomatske note. Lahkotnost, s katero je Dimitrij Rupel v tokratnem primeru posegel po diplomatskih notah, je zastrašujoča. Naj spomnim: diplomatska nota ni običajno pisemce, ki si ga pošiljajo države v običajni komunikaciji, ampak orodje za resne primere, ko so odnosi resno ogroženi. Da lahko oddaja nekega novinarja ogrozi odnose med državama je seveda absurdno. Še bolj absurdno pa je, da naš zunanji minister diplomatske note uporablja v primerih, ko te niso ne primerne, še manj uporabne. Diplomatske note predstavljajo način komunikacije MED DRŽAVAMI zaradi ravnanja DRŽAV in njihovih institucij. Diplomatske note se vsaj med demokratičnimi državami, kjer velja podmena, da država pač ne nadzira in usmerja ravnanja navadnih državljanov (tudi novinarjev), pač ne pošiljajo zaradi ravnanj posameznikov in civilne družbe. To je morda veljalo v nekih drugih časih (recimo v komunizmu, ko so bili mediji vpeti v državno propagando), danes pa zagotovo ne.
Zaupnost. Zunanji minister je spet zamudil izvrstno priložnost, da bi bil tiho. Seveda je kar takega od ministra, ki govori vsaj tako rad kot piše, seveda iluzorno pričakovati. In je zblebetal vsebino pogovora s finsko veleposlanico. Krasno; danes tako brez najmanjšega dvoma že velja, da če želite kaj sporočiti slovenski javnosti, to najceneje in najbolj enostavno naredite tako, da sporočilo v zaupnosti prišepnete slovenskemu zunanjemu ministrstvu. Slej ko prej bo stvar obče znana.
Kaj žene našega zunanjega ministra v tovrstno početje, je seveda velika neznanka. Težko si je namreč predstavljati, da je nekdo lahko tako nenadarjen za diplomacijo, da še po tolikih letih počne tako osnovne napake. Diplomacija v tistih osnovnih elementih vseeno ni nerazumljivo in skrivnostno početje, katere razumevanje presega normalne smrtnike. Mnogokrat je ritualna, formalistična, kodificirana, obredna… to pa so stvari, ki se jih z malo vaje da osvojiti. Za vrhunsko diplomatsko delovanje je seveda potrebno več, a jaz bi v tej situaciji bil zadovoljen že s solidnim zunanjim ministrom.
Seveda je tu možna tudi druga razlaga; da nekdo več kot dobro pozna pravila, a jih je zaradi osebnih interesov pripravljen popolnoma prezreti in državo spremeniti v talko svojih ambicij.
Direktorica in glavna urednica prvega programa finske javne televizije Ritta Pihlajamäki je začudena in šokirana nad zahtevami. “Od finske televizije YLE pričakujemo, da vsebino ‘Resnice o Patrii - II. del’ prikaže na TV1 v terminu s podobno gledanostjo kot v primeru ponedeljkove oddaje, tekst pa objavi tudi na svoji spletni strani v angleškem in finskem jeziku,“ so zapisali na uradu. Finci odkrito kažejo zgroženost nad takimi pritiski in opozarjajo, da se na Finskem tako ne dela. Postopki slovenske vlade se jim zdijo nedopustni. Ne razumejo tudi, zakaj pošiljajo note finski vladi, saj le-ta nima nikakršnega vpliva na medije.
Motiv Magnusa Berglunda
| 6. September 2008 | Slovenija | kriptoproletarec
Vprašanje človekovega odločanja v določenih situacijah je zelo staro. Med doktrino svobodne volje in determinizma se nahaja malo morje teorij, zakaj sprejemamo takšne in ne drugačne odločitve.
To vprašanje si moramo zastaviti tudi pri presojanju verodostojnosti trditev Magnusa Berglunda. Kakšen motiv je imel, da je obtožil prejemanja podkupnine predsednika slovenske vlade? V kolikor ima za svoje trditve trdne dokaze tu motiva ni težko najti. Razkriva veliko afero korupcije v državnem podjetju.
Težje je s tem vprašanjem ob dejstvu, da nima trdnih dokazov in da trdi nekaj, za kar nima trdnih dokazov. Racionalistično utilitaristična razlaga domneva, da ima neko korist od tega. V tej smeri gre tudi teorija zarota, ki jo je takoj lansirala slovenska desnica. Morda je za svoje očrnitev Janeza Janše dobil denarno nagrado ali pa kakšno drugo protiuslugo. V tem primeru bi morala biti ta protiusluga zelo velika, kajti novinar je še relativno mlad in ima pred sabo še dolgo novinarsko kariero. Tu res ne vidim neke velike materialne koristi glede na vse posledice, ki ga lahko zadanejo, če se izkaže, da se je zlagal.
Drugi motiv se lahko skriva v tem, da mu je nekdo te ideje sugestiral. Torej, slovenski sogovorniki so mu položili v usta ime Janeza Janšo, ki naj bi bil mastermind vseh orožarskih poslov v Sloveniji. Ta je nekoliko verjetnejša razlaga, vendar bi bilo presenetljivo, da bi tako resno obtožbo podal na tej podlagi.
Tretji motiv je želja po osebni slavi. S tako pomembno afero si nabira točke. Ob tem zanalašč podaja tudi težko dokazljive primere.
In sedaj prehajamo že na manj racionalistične razlage motiva Magnusa Berglunda. Npr. Janez Janša ga spominja na njegovega očeta, ki mu ni nudil dovolj očetovske ljubezni v otroštvu in se sedaj mu upira v obliki napada na očeta slovenske nacije. Fantastična domneva, vendar nič bolj kot tista o socialistični internacionali, ki obvladuje finsko državno televizijo.
Ker v teorije zarote ne verjamem, domnevam, da neki dokumenti dejansko so, vprašanje je, kako si jih je novinar interpretiral. Skrajno manipulativno pa je, da se prikazuje opozicijo kot povzročitelja afere in umazane volilne kampanije. Žal je preobračenje dejstev značilnost vladajoče stranke SDS. Pred štirimi leti notranji sovražniki izbrisani, sedaj zunanji sovražniki Finci + peta kolona v podobi leve opozicije.
Janez Janša: Dokumentov o podkupovanju ni
| 6. September 2008 | Slovenija | kriptoproletarec
Janez Janša je v nekaj urah pridobil pomembne podatke. Potem ko je v četrtek zvečer v oddaji na POP TV-ju izjavil, da lahko da roko v ogenj le zase, kar logično pomeni, da za ostale ne more garantirati, da niso prejeli podkupnine, naslednji dan v spletni klepetalnici RTV Slovenija poda izjavo, da dokumentov o podkupovanju ni. Še bolj smešna (ali žalostna, po želji) je njegova spodnja izjava, da so relacije med vejami oblasti jasne. Po modusu operandiju te vlade so res jasne. Izvršilna oblast dirigira zakonodajni po strankarski liniji, sodna je pa itak odvisna od obeh.
Na vprašanje, kako se bo zagovarjal, če na finski televiziji pokažejo dokumente, iz katerih bi bilo razvidno, da so podkupovanja v Sloveniji le bila, je odvrnil, da takšnih dokumentov ni, ker je obtožba neresnična. “Lahko sicer kdo kaj ponaredi kot v primeru Depale vasi, vendar se da ponaredke vedno razkrinkati. Če se dokaže, da so podkupili kogar koli, bo enostavno določiti odgovornost, saj so relacije v državi med vejami oblasti jasne.” Vir
Zanimive povezave 09/05/2008
| 6. September 2008 | Uncategorized | Jure
-
Podoba Slovenije je iz dneva v dan bolj bleščeča. Slovenija je država, ki razume javno televizijo kot državno, ki razume kriminalistično preiskavo kot politično zaroto in zasebna diplomatska sporočila uporablja v javnih političnih obračunih. Nenavadno za državo, ki je članica EU. In vendarle vse zveni tako zelo domače. Prav nihče ni videti presenečen. Seveda, javna televizija je v Sloveniji pač državna televizija. Zunanja politika pa je že dolga leta v lasti zunanjega ministra, ki mu oholost na diplomatskem ali medijskem parketu nikakor ni tuja.
-
Patria in vprašanje dodane vrednosti at razgledi.net
In seveda ‘domačih izdajalcev’, ki jih spet mrgoli na vsakem koraku, spet v tem ‘občutljivem času’ ‘zabadajo v hrbet nože’, ‘blatijo državo’ in ‘diskreditirajo politične nasprotnike’. Ta zalega ima navado, da se pojavi vedno, ko je čas ‘občutljiv’: pred predsedniškimi volitvami lani, pa pred predsedovanjem EU, pa zdaj pred volitvami in se bo oziroma bi se bila tudi po volitvah. Po volitvah? No, pa si zamislite, da finska televizija oddaje ne bi predvajala ‘prav zdaj’, ampak 22. septembra, prvi ponedeljek po, recimo, volilni zmagi Janeza Janše; seveda njen ‘namen’ ne bi mogel biti nič drugačen, kot da ‘umaže’ kot solza čisto zmago na volitvah oziroma ‘poražencem’ pomaga, da se do oblasti, ki jim ji je volivci niso hoteli zaupati, dokopljejo po ‘umazani poti’
-
Naš najljubši minister za dopisovanje, kramljanje in občasno zunanjo zadevo, doktor Dimitrij Rupel, se očitno ponaša z neslutenim vztrajnostnim momentom: rabi svoj čas, da se obrne, ko pa se enkrat le zavrti, ga je težko zaustaviti.
-
Ogroženi odnosi med državama? - 24ur.com
Tudi strokovnjak za mednarodne odnose Milan Brglez je diplomatsko noto označil za nepotrebno grožnjo Finski, neobičajna poteza je po njegovem mnenju tudi napovedana tožba. Kot pravi, je tisto, kar je v noti, neke vrste grožnja Finski, če ne bo sodelovala. Prepričan je, da bi se dalo to veliko bolj diplomatsko narediti, saj po njegovem mnenju v diplomatskem jeziku ne poznamo takšne prakse. Nota je nepotrebna tudi zato, ker se je Rupel že pogovarjal s finsko veleposlanico, pojasnjuje Brglez, ki meni, da je Ruplova reakcija posledica krizne situacije.
Zelo podobnega mnenja je tudi glede najave tožbe zoper finsko nacionalno televizijo. Vlada lahko toži zgolj v imenu Republike Slovenije, poudarja Brglez in dodaja, da takšna tožba ni običajna, še posebej, če bi država pred finskim sodiščem tožila njihovo televizijo.
“To ne bi bilo običajno, ker se države ne spustijo na takšen nivo. V tem primeru se odpovedujejo tudi protitožbi in s tem imuniteti, ki jo običajno države in njihovi diplomati oz. funkcionarji imajo,“ pravi Brglez. -
Pri podkupovalni aferi moramo ostati osredotočeni na pomembna vprašanja : Jinov svet
Po drugi strani nam tisti, ki trdijo, da je za vse kriva slovenska opozicija, niso postregli z nobenim dokazom. Finski televiziji ne bi smeli verjeti na lepe oči, njihovim obtožbam pa? Absurdno!
Ovčice na pravi poti
| 5. September 2008 | Slovenija | Jure
Med vožnjo v lepo njihovo sem ujel radio Ognjišče, in to ravno v trenutku, ko so se - kaj pa drugega - ukvarjali z afero Patria. Izbor gostov je bil odličen: Tone Jerovšek, Možina, Štuhec, Nežmah. Če sem bil še nekoliko pod vtisom včerajšnjega cirkusa na POP TV, sem si ob poslušanju Ognjišča pošteno oddahnil in spočil živce. Ena sama sloga, umirjenost, nihče ni nikomur skakal v besedo. Sogovorniki so se složno ujemali, pravzaprav so bili scela komplementarni v razbijanju mita o pravljični Finski.
A moram res razložiti, kakšno je bilo sporočilo? Verjetno ne. A naj izpostavim samo gospoda Možino, ki je odločno dejal, da slovenska televizija ne bi nikoli prikazala takšne oddaje kot je tista finska. Zaradi profesionalnih kriterijev, itak! Med temi je zlasti izpostavil, da novinar ni poiskal in povprašal “druge” strani. Ne, ne, ne, tako pa res ne gre, gospod Možina, to je pa res grdo, packi finski.
Kdo je tu nor?
Možina se v docela “neuravnoteženem” studiu upa pritoževati nad “neuravnoteženostjo” finskega kolega?
Saj ne, da bi bil zagovornik uravnoteževanja, še posebej tiste slovenske specialnosti, ko se z lekarniško tehnico tehta razmerje med vladnimi in protivladnimi silami, ampak kar je neokusno, je pač neokusno. Samorefleksije je očitno v štacuni zmanjkalo.
A bodi kakor bodi; tokratna oddaja itak v ničemer ne izstopa iz običajnega pristopa na radiu Ognjišče. Kar je dobro: ko bo kak slovenski klerikalec ponovno trobil o neuravnoteženih, neprofesionalnih, “levičarskih”… medijih, mu pač lahko prižgemo radijski sprejmenik in ga napotimo na pravo frekvenco. Bolj totalitarno urejenega medija v Sloveniji pač ni.
Palin: človek ne povzroča klimatskih sprememb
| 5. September 2008 | razno | Jure
Sarah Palin, McCainova kandidatka za podpredsednico ZDA, :
What is your take on global warming and how is it affecting our country?
A changing environment will affect Alaska more than any other state, because of our location. I’m not one though who would attribute it to being man-made. Vir
Here we go again…
Draga opozicija…
| 5. September 2008 | Slovenija | Jure
… predvolilni nasvet številka 2: sedaj je pravi trenutek, da pustite Janši, da toži vse po vrsti, pustite Ruplu njegove igrače, ups diplomatske note, pustite desnico, da vpije in kriči ter išče zunanje in notranje sovražnike. Naj meče v koš Nokie, podira finske savne in razglasi Linusa Torvaldsa za persono non grata.
Ignore.
Sedaj je čas, da udarite s programom za prihodnost. Z vso močjo. Pustite desnici, da se ukvarja sama s sabo, vi pokažite Sloveniji, da se ukvarjate z njenimi problemi.
Loading ...
