Pa kaj je s tem Žižkom in Kitajsko?
Danes sem imel resen namen kupiti Reporterja. Glede na kapacitete, ki baje tam objavljajo, sem pričakoval vrhunsko zabavo. Žal v lokalnem Mercatorju ni bilo nobenega izvoda, zato sem – prvič v življenju – kupil Demokracijo. V sili še hudič muhe žre, ali kako že gre to?
No, ne bom opletal… Demokracija se je tokrat spravila na – oh, presenečenje – Žižka, Golobiča in Zares. (mimogrede, opazite to prečudovito ujemanje med t.i. slovenskimi libertarci in SDS-ovci?). No, skratka, povedo nič novega, kar ne bi svetu razbobnali že razni pisuni iz Financ, Razgledov, Libertarca in Ana Jud. Visokokakovostne analize, saj veste, v katerih se preko Žižka napada Golobiča in Zares.
Spomnimo, prvi je bil največji slovenski ljubiteljskii filozof, politični analitik in – ko čas dopušča – ekonomist, Stanislav Kovač, ki je Žižku (in s tem seveda GG in Zaresu) poočital:
Na konferenci v Ljubljani je kot alternativo zahodnemu modelu liberalnega kapitalizma ponudil avtoritarni kapitalizem azijskih držav/…/Žižkovo odkrito zagovarjanje tajkunizacije Slovenije sovpada z njegovimi napadi na liberalni kapitalizem, saj je za Žižka liberalni kapitalizem nenormalno stanje kapitalizma./…/Žižek je minuli teden na konferenci EF kot alternativo zahodnemu modelu liberalnega kapitalizma ponudil avtoritarni kapitalizem azijskih držav. Žižkov predlog ne preseneča, saj brani tajkunizacijo Slovenije, ki se je zaradi nedelovanja tržne konkurence in pravne države izrodila v vladavino nekaj oligarhičnih družin na čelu s Šrotovo oligarhijo./…/Če Žižkovemu navduševanju nad avtoritarno-oligarhičnim kapitalizmom dodamo še njegove pozive po leninistično-chavezovskem nadzoru trgov, dobimo najslabši svet vseh možnih svetov: totalitarizem. Vir
Na kratko: Žižek nam ponuja kitajski model avtoritarno-oligarhičnega kapitalizma in črti liberalne demokracije zahodnega tipa. Ježeš Marija in tristo svetnikov! No, tisti, ki smo Žižka vsaj malo prebrali, smo hitro vedeli, da Kovač, kot je pri njem v navadi, strelja kapitalne kozle; toda živimo v Sloveniji, kjer po nekem čudnem naključju velja, da večja je neumnost, večja je verjetnost, da se bo prijela v javnem diskurzu.
In pridemo do Demokracije, kjer mag. Bernard Brščič, prav tako ekonomist, zapiše isto:
O miselni zmedi slovenskih “liberalcev” govori primer ideologa LDS in novonastalega Zaresa dr. Slavoja Žižka. Vprašati se je treba, kako je lahko ideolog domnevno liberalnih strank samoopredeljeni marksist in leninist, in kot smo lahko nedavno brali, zagovornik kitajskega modela kapitalizma, modela, ki črti zasebno lastnino in predstavlja samo instrument političnega preživetja kitajskih komunistov.
Here we go again, kajne. Najprej pa še tale opazka: naravnost navdušujoča je strast slovenskih ekonomistov do filozofskih tem in avtorjev. Impozantno je tudi njihovo prepričanje, da lahko o tem karkoli relevantnega povedo. Ni kaj, kapo dol.
Toda… vedno je toda… na silno nesrečo popoldanskih filozofov je tehnološki napredek omogočil sledenje mislim tudi tako gostobesednim in hiperproduktivnim mislecem kot je Žižek. Vse je zapisano, posneto, veliko je dostopno na internetu brezplačno.
Torej, kaj je s tem Žižkom in Kitajsko zares?
Prvi, izvorni članek na to temo: China’s Valley of Tears Is authoritarian capitalism the future?
Kot dodatek pa še intervju za Democracy Now!
And so, again, the problem is not—my fear is not that capitalism will not last forever. The struggle is beginning today for what will replace it. There, we will have to make tough decisions.
If we don’t act, I can see quite well the possibility—some Western version of the Chinese option, what they poetically call Asian values capitalism, which is really capitalism with authoritarian structure. Here, I see a world historical meaning of what goes on in China. Until now, liberals were saying, OK, maybe in the beginning you need a little bit of authoritarian push to create conditions for capitalism, like Pinochet, Chile, South Korea. But they claim, sooner or later, capitalism always brings then democracy. I doubt if this holds. I think—my hopes are—our hopes are vain if we expect the same in China. I think they are a model where capitalism and democracy are dissociated, and capitalism, if anything, works even better. This is the sign of the future.
Na tem mestu vam ne bom polagal razlag, dovolil si bom le micen bralni napotek: imejte v mislih razliko med “konstatiranjem stanja” in navduševanje, zagovarjanjem določenega modela.
Škoda, da nisi objavil kakšnega citata iz prvega dela tega intervjuja.
Kakšno alternativo kapitalizmu pa misliš da ponuja samodeklarirani marksist in komunist???
Zame najbolj šokanten citat pa je tole: