| 5. September 2008 | Slovenija | JureMed vožnjo v lepo njihovo sem ujel radio Ognjišče, in to ravno v trenutku, ko so se - kaj pa drugega - ukvarjali z afero Patria. Izbor gostov je bil odličen: Tone Jerovšek, Možina, Štuhec, Nežmah. Če sem bil še nekoliko pod vtisom včerajšnjega cirkusa na POP TV, sem si ob poslušanju Ognjišča pošteno oddahnil in spočil živce. Ena sama sloga, umirjenost, nihče ni nikomur skakal v besedo. Sogovorniki so se složno ujemali, pravzaprav so bili scela komplementarni v razbijanju mita o pravljični Finski.
A moram res razložiti, kakšno je bilo sporočilo? Verjetno ne. A naj izpostavim samo gospoda Možino, ki je odločno dejal, da slovenska televizija ne bi nikoli prikazala takšne oddaje kot je tista finska. Zaradi profesionalnih kriterijev, itak! Med temi je zlasti izpostavil, da novinar ni poiskal in povprašal “druge” strani. Ne, ne, ne, tako pa res ne gre, gospod Možina, to je pa res grdo, packi finski.
Kdo je tu nor?
Možina se v docela “neuravnoteženem” studiu upa pritoževati nad “neuravnoteženostjo” finskega kolega?
Saj ne, da bi bil zagovornik uravnoteževanja, še posebej tiste slovenske specialnosti, ko se z lekarniško tehnico tehta razmerje med vladnimi in protivladnimi silami, ampak kar je neokusno, je pač neokusno. Samorefleksije je očitno v štacuni zmanjkalo.
A bodi kakor bodi; tokratna oddaja itak v ničemer ne izstopa iz običajnega pristopa na radiu Ognjišče. Kar je dobro: ko bo kak slovenski klerikalec ponovno trobil o neuravnoteženih, neprofesionalnih, “levičarskih”… medijih, mu pač lahko prižgemo radijski sprejmenik in ga napotimo na pravo frekvenco. Bolj totalitarno urejenega medija v Sloveniji pač ni.
kako, a si pozabil na Ekspres?
Napravimo iz ognjišča dokončno pogorišče, tovariši.
Ja, mogoče samo še Drugi dom…
…provokacija, provokacija, ne zamerit 