Drugi dom
Otvoreno
| 31. Januar 2008 | | Jure
Jožetu Jerovšku se je v današnjih Odmevih zgodil zabaven trenutek resnice pri primerjanju hrvaške zunanjepolitične enotnosti in domnevnega metanja polen naši zunanji politiki s strani nehvaležne opozicije. Izustil je nekaj takega: “…če Sanader reče, da je tale list rumen (pokaže beli list), bodo vsi na Hrvaškem ponavljali, da je list rumen. Pri nas pa…” Odgovor opozicije je bil prompten: “Žal, gospod Jerovšek, četudi gospod Janša reče, da je list rumen, vam mi tega ne moremo potrditi”. Skratka, zabavno.
Vseeno je potrebno priznati, da Hrvaška od enotnosti kar poka. Ogled današnje oddaje Otvoreno na HRT je bil višja šola tistega “državotvornega novinarstva”, ki si so ga oblastniki pred časom zaželeli tudi pri nas. Novinarji bolj “gajstni” politikov, ločnice med dejstvi in mnenjem novinarja pa nobene. Zgodba je jasna, krivec in žrtev tudi. In če smo že pri primerjavah: RTV SLO je zanič, a vsaj tovrstno državotvorno novinarstvo se pri nas še ni razcvetelo. List je še vedno bel (če ni ravno ponedeljek).
Hrvaške televizije ne spremljam redno, zato težko sodim, ali je bil današnji zdrs zgolj posledica izjemno napetega položaja pri sosedih, ali je njihova rtv še v slabšem stanju kot naša. Vendar HRT je njihov problem, mi imamo svojega, ki se mu reče Rupel.
Rupel je spet zamudil izjemno priložnost, da bi bil tiho. Naš zunanji minister je kot igralec pokra, ki končno dobi solidne karte, a se v silnem navdušenju z njimi pohvali pred soigralci. Načrt je bil jasen: ERC zaviti v plašč zahtev EU do Hrvaške, Hrvaška se pogaja s Komisijo, ne s Slovenijo, ERC ni bilateralni problem, čim bolj se izogibati vtisu, da smo mi “dirigenti”… Vse, kar bi bilo potrebno storiti, je bilo mogoče izvesti proč od kamer, v Bruslju, za zaprtimi vrati. Samo sedeli bi in čakali, da se soseda kuha na malem ognju.
A Rupel ni mogel preko sebe in je bleknil. In zanetil vihar, ki je Hrvaški spet omogočil, da stanje - tako na zunaj kot domači javnosti - predstavi kot izsiljevanje Slovenije, kot dvostranske težave. Še več: Rupel je Hrvaški kot še en izgovor ponudil kar samega sebe, lastno blebetavost in diplomatski antitalent. “Saj veste, mi bi že, ampak poglejte Rupla”. Na HRT-ju je bila danes vsaka druga beseda “Rupel”. Kdo bi jim zameril, če pa se je naš zunanji minister v zobe vrgel prostovoljno, brez vsake potrebe? Iztržek? Mi lahko prosim kdo najde kaj drugega, kot še bolj zrevoltirano hrvaško javno mnenje? Bo v taki situaciji hrvaška politika lažje ali težje sprejela kompromis?
Priznam; še pred začetkom slovenskega predsedovanja EU sem bil skeptičen; še tako močna želja po uspehu pač ni mogla odmisliti pogleda na gospodarja v Mladiki in njegov trackrecord. Kot je videti danes, s polno hitrostjo drvimo v katastrofo, v predsedovanje, ki ga bodo vsi hoteli čim prej pozabiti. A blagor tistim, ki jim bo to udobje pozabe dano; Slovenci bomo žal morali živeti s posledicami Ruplovih neumnosti.
(Še brez glasov)
Loading ...
Res je, dalo bi se bolj gosposko stvar naredit. Ampak na Hrvaskem in v EU bi vseeno vedeli, kdo je spilferderber. Ne pozabimo tudi, da Rupel odlicno igra notranjepoliticno igro, ki ima v tem primeru primat. Politika je koncno dozorela - predsedovanje EU ni zrtvovanje nacionalnega interesa za dobro Evrope, ampak dobro orodje za dosego prozornih notranjepoliticnih ciljev. Mimogrede, tako je povsod v EU in hvala bogu, da je Rupel to postavil na ogled. Lahko bi se namrec zgodilo, da bi komu ta logika usla.
Komentar je slab. Bolj vreden kakšnega Srđana Kezulovića kot resnega analitika.
1. Državotvornost novinarjev
Seveda je slepo ponavljanje za politiki početje, nevredno resnega novinarja. Vloga objektivnega novinarja naj bi bila seveda objektivna predstavitev zadeve z vseh strani, no pa saj o tem smo že govorili.
Apriorno kritizerstvo vlade, ki je ne maraš, pa tudi ne vodi nikamor. Pravzavrav ne vem, kaj je Dnevnik dosegel z objavo dokumenta z MZZ? Je razkril kakšno veliko svinjarijo? Ko sem bral dokument, nisem v njem opazil nič takšnega. Je z objavo prispeval k čemu dobremu? Ne vem, dvomim. Si je vsaj povečal naklado?
Kot je bedasto enoumno zaklinjanje na hrvatsko svato zemljo (oziroma slano vodo), je bedasto tudi brezpogojno kritizerstvo.Poglejte recimo na vest.si, kako bedastemu pisunčku Denisu Sarkiću kar vstane od vzburjenja vsakič, ki nekje na internetu izbrska kakšen kritičen članek o recimo slovenskem predsedovanju EU, četudi od povsem neverodostojnih avtorjev ali pa je vsebina članka povsem drugačna od pristranske interpretacije zanesenega Denisa.
2. Kar se tiče Rupla in Hrvaške
Sam sicer nisem kakšen velik ljubitelj Rupla, ampak ob vsej kritiki bi bil dobrodošel namig. kako se obnašati v odnosih s Hrvaško.
Mislim, da jedro spora ni sama ekološka cona, ampak način, kako so jo vzpostavili. Arogantno in prepotentno. Mi imamo na to pravico po mednarodnem pravu, ostali se pa jebite! Prav, mi imamo pa pravico blokirati vaš vstop v EU! Če smo že pri pravicah in pravnem tolmačenju političnih vprašanj. Če se namreč pridružuješ neki skupnosti, sprejemaš obveze, ki presegajo strogo mednarodno pravne pravice in dolžnosti.
Kolikokrat smo iz Hrvaške (konkretno tudi od Sanaderja) slišali nadute izjave, da Slovenija pač ni nekdo, ki bi ga bilo vredno upoštevati.
Od kritikov pričakujem razlago, kako bi oni vodili politiko s prepotentnimi balkanskimi politiki iz Zagreba in Beograda. Če je ne zmorejo, naj molčijo.
Torej drži že enkrat gobec
Predvsem bi moral Rupel držati jezik za zobmi, ker po vseh letih na čelu slovenske diplomacije očitno ne razume, ne zna ali noče uporabljati diplomatskega jezika. Prav je, da v Bruslju in še kje opozarja, da Hrvaška ne spoštuje dogovorov; zelo dobro je, da sta SLO in Italija v reševanje vprašanja ekološke ribolovne cone vpletli EU. Ampak res ne razumem, da je Rupel v Bruslju bleknil tako neumnost, češ da je Hrvaška praktično prekinila DIPLOMATSKE ODNOSE s Slovenijo in to utemeljil, da že 6 mesecev ni bilo srečanja na ministrski ravni. Halo??? Zdaj se vleče ven in mehča svojo stupidno izjavo. Mi seveda še kako imamo diplomatske odnose s Hrvaško. Še vedno delujeta obe veleposlaništvi. Še več, ko je Rupel to izjavil, je bilo samo dva dni do srečanja predsednikov obeh držav!!! Prekinitev diplomatskih odnosov med dvema državama pogosto pomeni skrajne napestosti ali celo napoved vojne med državama. Npr. ZDA in Iran nimata diplomatskih odnosov vse od zajetja ameriških talcev v Teheranu konec 70-ih. Ali je torej Rupel hotel povedati, da sta SLO in HR v takšnih odnosih kot denimo ZDA in Iran???
Jerovškova izjava v Odmevih, češ da se je Rupel le “metaforično izrazil” pa lahko konkurira najbolj razvpitim bušizmom. Če kje, je v diplomaciji zelo pomembna izbira besed, saj ima vsaka beseda lahko hude posledice. Diplomatski jezik pač ni pesniški!!!
Ali je Rupel to naredil, da bi preusmeril pozornost z afere diplomatska pošta? Je želel nagajati predsedniku Tuerku pred srečanjem z Mesičem? Ali pa mu je spet nekaj zletelo iz ust, ker pač hitreje govori kot misli? Ne vem. Nič od tega se ne bi zgodilo prvič. S takšnimi izjavami daje Hrvaški razloge za ostre odzive. Kako odgovoriti Sanaderju, ki je rekel, da Rupel ne govori resnice??? In prav zato je jasno, da s Hrvaško ni mogoč nikakršen dogovor dokler bo Rupel slovenski zunanji minister.
Minka,
načelno se s tabo strinjam. Res pa je, da je potrebno jezik prilagoditi sogovorniku. Diplomatski jezik in manire veljajo v civiliziranem svetu, ne pa na Balkanu. Poglej si kakšen govor Sanaderja in videla boš cvet napuha in prepotentnosti, ki mu z diplomatskim leporečjem pač ne prideš blizu. Kako bi bili užaljeni, če bi se mi izražali v njegovem stilu, da “Slovenija pač ni neka država, ki bi lahko ovirala NJIH, …”. Še hujši primer je drugi, prekodrinski del istega naroda, ki je pripravljen poslušati šele, ko po njih padajo bombe. Kar spomni se leta 1999. Ukrepati so seveda morali Američani, saj se Angleži in Francozi še dolga leta ne bi mogli odločiti za kaj takega.