| 22. October 2007 | | JureNa višku “problema Strojanovi” je nekdo v kamero potožil, da k njim itak ni nikogar, samo Jelinčič je prišel pogledat, kaj se dogaja. Takrat je postalo jasno, da bo zmagovalec zgodbe samo eden. Rejtingi Jelinčičeve stranke lahko gredo samo gor, druge, zmernejše stranke pa bodo nujno izgubile. Rezultati prvega kroga predsedniških volitev so zato zadnje opozorilo in napoved, kaj lahko sledi naslednje leto. V situaciji, ko je volilno telo razdeljeno nekje na pol, bi večja okrepitev nacionalistov lahko povzročila precejšnje težave.
Opozorilo za koga? Opozorilo za vse, morda pa nekoliko bolj za desnico, ki je poskusila jahati na protiromskih čustvih, dividende pa več kot očitno pobira Jelinčič. Desničarsko toleriranje nestrpnega diskurza, kot ga prakticira predsednik državnega zbora, se jim je pričakovano vrnilo. Ko se zaplezamo v spiralo nestrpnosti, lahko zmaga samo Zmago, ker mu pač dovolimo, da gre dlje kot drugi.
Gospodična Erika Žnidaršič, iskreno upam, da vam je Zmago včeraj poslal rože. Zaslužili ste si jih.
Jure, krvavo resnico si zapisal……….
Hja, ne vem, po eni strani je Jelinčič uspeh v veliki meri tudi posledica Peterletove prevelike sredinskosti, po drugi strani pa vseevropske realnosti.
Cela evropa bi rada prdnila s stisnjeno ritjo, ko pride do vprašanja tujcev, rabimo jih, a bi vseeno raje živeli tako da se ne srečamo. Definitivno vprašanje za vse oblastnike za naslednje desetletje.
Zame Jelincicev uspeh ni nobeno presenecenje kot za mnoge, potihem sem celo domneval, da se mu bo uspelo usvrstiti v drugi krog. In ni mu veliko manjkalo. Drugace je teh njegovih dvajset procentov odraz duha casa v v katerem zivimo. Pac populizem, nacionalizem, strah, negotovost - to so dobitne kombinacije. Res pa je, da je SNS pod mandatom aktualne oblasti na trenutke zelo korektno odigrala vlogo opozicije, sam sem se bil vcasih prisiljen strinjati s Pecetom in Zgajnar Tavsevo, ko sta udrihala cez sedanjo vlado (kar se tice omejevanja medijev, visokosolske resolucije, zdravstvene politike) in pocela to, kar bi moral Pahor, ce se ze ima za glavno alternativo. Jelincic pa je Jelincic. Poznam kar nekaj ljudi, ki so glasovali zanj, vecinoma so to mladi, ki so drugace totalno apoliticni. Samo je Jelincic za njih je car, ker si upa vse povedat. Trikrat rece Cigani namesto Romi, pa si ljudje mislijo to je taprav Slovenc, potem izjavi, da bi slovensko ozemlje moralo segati do Istre, pa je raja navdusena. Ce pa se ne bi zgodil Ambrus in potem posledicno Piramida, Jelincic ne bi napraskal vec kot tistih pet procentov.
Jelinčičev uspeh je posledica in odraz nečesa kar v Sloveniji, pa tudi širše narašča, se plodi, mnoči. Posledično temu je tudi gledanje oddaje Piramida, njen koncept, njeni gostje, njena voditeljica. To nekaj lahko imenujemo imbecilnost, čredni nagon, primitivnost, naivnost, nesamostojnost, nezmožnost misliti s svojo glavo in še kako. Ljudem se ne da več razmišljat, ljudem se ne ta več mislit, ljudje imajo radi, da jim nekdo pove stvari po domače, tako so hitro jasne, brez napornega razmišljanja. Vse kar je drugačno je sovražno in je potrebno zatreti, uničiti, demolirati, ker vse kar je drugačno potrebuje razum, potrebuje intelekt, potrebuje razmišljanje, to pa je za tovrstno množico prenaporno. Jelinčičev uspeh ni presenetljiv, je pa grozljiv, tako kot je grozljiva Piramida in še kaj, kar ljudje zadnje čase favorizirajo.