Drugi dom
Odšel, a kaj zdaj?
| 2. December 2006 | | Jure
Drobnič je odšel z ministrskega položaja oziroma se presedlal v poslanske klopi. Dobil je malo manj kot dvoletni poslanski “life-support”, saj je zelo verjetno politično mrtev. Težko si je predstavljati, da bo uspešen na naslednjih volitvah, še težje, da bo še kdaj prilezel v vlado. V kolikor bo pameten, bo to obdobje izkoristil za iskanje udobne državne službe.
A vse vseeno še ni rožnato. Ministrski položaj še najprej pripada NSI, ki ni znana kot pribežališče liberalnih duhov. Potrebno bo počakati na ime novega ministra in njegove poglede na strategijo. Povsem verjeten scenarij je verjetno ta, da se bo ista strategija, seveda brez plačljivosti splava, ponovno pojavila na mizi. Ker ne bo več razloga za kulturkampf, jo bodo spremljale precej mirnejše javne polemike, parlamentarni glasovalni stroj pa jo bo brez težav potrdil. Tak razplet bi ponovno potrdil domnevo, da se slovensko javno mnenje lahko mobilizira le okrog najbolj senzacionalističnih, kulturkampfovskih tem, razprave o temah, ki tega naboja nimajo, so pa vseeno zelo pomembne, pa zganejo le ozke skupine t.i strokovnjakov. Drobničeva strategija namreč ni sporna samo zaradi plačljivosti splava, enako sporne so tudi predpostavke, na katerih gradi, in ukrepi, ki jih predlaga.
V današnjem Dnevnikovem objektivu se je (povsem upravičeno in pričakovano) na zlorabo svojega raziskovalnega dela s strani piscev strategije odzvala dr. Mirjana N. Ule:
Z opisano napačno uporabo raziskovalnih rezultatov sta naše znanstvenoraziskovalno delo in hkrati tudi sama znanstvena pozicija podpisane ponižana na raven ozkih ideoloških in kratkoročnih političnih interesov. Taka zloraba ni stimulativna za raziskovalno delo, prav tako pa ni v prid niti odgovorni in premišljeni politiki. Vir.
Tak odnos do znanosti, kot so si ga privoščili pisci strategije, seveda ni nobena slovenska invencija, prej bolj ali manj izražena stalnica v politični areni, trenutno z najbolj prepoznavno domovinsko vlogo v bušistični politiki preko luže, kjer se znanstvena spoznanja prirejajo in lišpajo za trenutne dnevnopolitične interese, pa naj si bo na področju varovanja okolja, klimatskih sprememb ali pri (!) odnosu do varne spolnosti in načrtovanja družine.
Ima pa slovenski javni diskurz vseeno eno specifično lastnost, ki jo v gostilniških debatah ali v debatah na raznih forumih najdemo v izobilju - antiintelektualistična pozicija, ki je najbolj razvidna v odnosu do družboslovja in družboslovnega raziskovanja, v številnih primerih pa tudi v odnosu do Fakultete za družbene vede, kjer baje domujejo t.i. strokovnjaki, ki se jih ne posluša niti pri temah, ki evidentno spadajo v njihovo delovno in raziskovalno področje, pa naj si gre za javno televizijo ali odnos do rojevanja otrok.
Raziskovalna skupina, ki jo vodimo in ki ima referenčni status v obravnavani strategiji, je, paradoksno, s strani ministrstva za znanost dobila oceno, ki vključuje očitek o nizki družbeni relevantnosti in uporabnosti rezultatov.
Zaključek ne more biti drugačen kot pesimističen. Vse tako kaže, da smo v obstoječih okoliščinah družboslovke in družboslovci s strani državnih institucij v veliki meri obsojeni na skrajnosti: naše delo se bodisi ne ceni bodisi se izrablja z enostranskimi in samovoljnimi interpretacijami, ki so v nasprotju s celovitostjo znanstvenoraziskovalnih rezultatov.
Politika t.i. stroke in t.i. strokovnjakov seveda ni zaobšla prvič. Primeri so številni, najbolje pa je rezultat takšne ignorance viden danes na RTV SLO. Pričakovanje, da bodo rezultati pri rodnosti zato kaj boljši, je povsem iluzorno.
(Še brez glasov)
Loading ...
Drobnič je pač grešen kozel. Preprosto je moral oditi, pa ne zato, ker bi kaj delal narobe (v Janševem smislu), ampak ker je delal preveč na očeh javnosti. Vsebinsko je pač delal to, kar počenja celotna vlada. Škoda le, da je Bajuk tako servilen, da ni takoj spokal iz vladne koalicije, kar bi vsaka druga stranka naredila, če bi vrgli iz vlade njenega ministra.
” …ker je delal preveč na očeh javnosti. ”
?? naj ministri in vlada delujejo tajno?