DRUGI DOM

mitohondriji :D

Priznam, da me zgodba prav prisrčno zabava. Smešni postajajo tako tisti, ki so ZA in še veliko bolj tisti, ki so PROTI. Nekaj sem o tem kratkega zapisal na spletni strani ZARES, ki je še edina politična stranka, ki sploh dovoli, da nepomembneži mojega kova tam sploh lahko kaj zapišemo in povemo svoje mnenje. LDS-ovci so komentarje ukinili, ker so njihovi avtorji verjetno tako intelektualno nad povprečjem naroda, da si kakršnega koli smetenja ne morejo privoščiti. kaj pa bi lahko raja pametnega napisala na tako eminenten blog kot je ta od LDS ?

Pa pustimo to in se vrnimo k “družini” in k naravnemu in nenaravnemu. Nimam namena ne oporekati in ne pritrjevati “naravnosti ali nenaravnosti” družinske skupnosti, ki naj bi jo v bodoče tvorili dve (2) odrasli osebi ( moški + ženka; moški + moški; ženska + ženska ) in otroci.
Postavlja pa se mi ob tem nekaj vprašanj. Če smo v slovenski družbi presegli in odmislili naravnost oziroma nenaravnost, zakaj potem uzakonjamo družino, ki jo lahko tvorita le dve (2) odrasli osebi pri katerih spol sploh ni pomemben ? Zakaj torej le dve (2) osebi?

Zakaj družinske skupnosti ne more in ne sme ustanoviti več odraslih oseb ? Zakaj se torej moški ne sme poročiti ali izven zakonsko ustanoviti družine, recimo, s tremi ženskami, če si tega vse tri želijo ? Ali obratno, zakaj se ženska ne sme poročiti s štirimi moškimi, če si tega vsi želijo? In enako seveda velja za vse istospolne ali celo mešane kombinacije.

Zakaj smo torej napredni, sodobni, civilizirani, liberalni,……..le v nekaterih stvareh ? Če že, potem dajmo naprednosti, sodobnosti, civiliziranosti, liberalnosti…… prosto pot in uzakonimo svobodo proste odločitve.

Pa se ob tej tragikomični zgodbi še malo igrajmo demokracije ter pravne kombinatorike. In si skušajmo odgovoriti kako bi ali bomo ravnali recimo v primeru:

Premožneš iz arabskega sveta kupi v Sloveniji podjetje, ki zelo uspešno posluje in zaposluje večje število slovenskih državljanov in potem kupi še lepo vilo ter se s svojo družino, ki jo tvori sam s štirimi ženami in dvanajstimi otroki, preseli v Slovenijo. Odloči se tukaj tudi ostati in svojo poslovno dejavnost še razširiti.
Čez nekaj let, ko izpolni zakonske pogoje, zaprosi še za slovensko državljanstvo zase, vse štiri žene in vseh dvanajst otrok.

Kako bomo v Sloveniji sprejeli in pravno ter kulturološko ocenili njegovo družino? Za naravno ali nenaravno ter za pravno vzdržno ali pravno nevzdržno z vsemi zakonskimi posledicami ? Bodo njegove družinske razmere ovira, da bi on in njegove žene ter otroci dobili slovensko državljanstvo ?

Mogoče ga bomo celo takoj ob prihodu v Slovenijo sodno preganjali in morebiti celo strpali v zapor, mu odvzeli otroke in jih dali v rejništvo ali celo v posvojitev, pravno razglasili njegovo zakonsko razmerje z vsemi štirimi ženami za neveljavno ali kaj bomo storili? Je naša zakonodaja na področju dedovanja in drugih področjih pripravljena na morebitne tovrstne primere ?

Naj bo ta hipotetični primer dovolj za moralistična razmišljanja in pravne telovadbe vsem moralistom, legalistom in drugim, ki v resnici ne vedo kaj bi z oznakama pojmov naravno in nenaravno sploh počeli oziroma ju zlorabljajo le v okviru svojih ozkih miselnih in ideoloških svetovnonazorskih vzorcev.

Kot vidite se da tudi v najbolj “resnih” stvareh občasno najti kanček humornega, ki pa ni nujno res tudi humorno, ker Slovenija pred globalizacijo ni zavarovana s slovenskim ( kitajskim ) zidom.

In še le stavek ali dva okrog pretepanja ali fizičnega kaznovanja otrok. Tudi to določilo se sedaj različno tolmači in prav grozno je poslušati nekatere predstavnike najbolj ortodoksnih opcij, ki prepovedujejo tudi starševski “pok po riti”, ko otrok preseže vse meje vzdržnega in vzgojno zaušnico, ki bi jo kakšnemu nemogočemu učencu ali dijaku podelil profesor ali profesorica. Zagovorniki restriktivne razlage tega določila, ki sicer nima sankcij, izpadejo kot pristaši kakšne zadrte srednjeveške verske sekte in se lahko le prizanesljivo nasmehneš, ko jih poslušaš ali prebiraš njihove umotvore.

Bom pa se jim takoj pridružil, ko bodo dosegli, da se državnim organom prisile strogo prepove vsakršno fizično in duševno ter materialno nasilje nad državljani. da torej policisti proti državljanom ne smejo uporabiti gumijevke, gumijastih nabojev, vodnih curkov, raznih plinov in drugih nasilnih ter škodljivih sredstev. Občane lahko le prepričujejo, jih vzgajajo, se z njimi pogovarjajo, se jim več časa posvečajo, se trudijo razumeti njihovo nezadovoljstvo in državljansko trmoglavljenje in podobne ukrepe. Saj ne gre, da bi eni lahko pretepali, streljali, vklepali in vezali, plinili, polivali in še kaj uz tega arzenala prisile. Starši pa bo lahko le milo prosili, naj se vendar otrok popravi v vedenju in naj bo za boga milega priden in jim ne povzroča še on ali ona in skrbi in težav, ker jim jih že država povzroča več kot dovolj.

“Če smo v slovenski družbi presegli in odmislili naravnost oziroma nenaravnost, zakaj potem uzakonjamo družino, ki jo lahko tvorita le dve (2) odrasli osebi pri katerih spol sploh ni pomemben ? Zakaj torej le dve (2) osebi?”

torej, če A, zakaj ne tud B… in C in D… in do apokalipse ni več daleč, kajne ;) 

dejstvo je, da neke družbene potrebe po širitvi definicije na več partnerjev ni (ali pa sem jaz kaj spregledal?). Če se bo pojavila, bo to verjetno postalo predmet debate, dotedaj pa je to samo priročno sredstvo za delanje panike…uuu, če popustimo tukaj, pol pa ni več nobenih mej in je vse mogoče. Tovrstna argumentacija se je pojavljala pri vseh večjih spremembah, zlasti pri vprašanju medrasnih porok. Uuuuu, če se lahko poročim s črncem, pol se pa lahko itak s komerkoli, kajne? 

Jure M: torej, če A, zakaj ne tud B… in C in D… in do apokalipse ni več daleč, kajne ;)
__________

Že tako sem si vzel več prostora kot je pri komentiranjih na blogih običajno in je videti, da sem ga kljub temu nekje polomil, ker vse kaže, da se da razumeti zapisano tako kot je razumel Jure in morda še kdo. Sam ne vidim v v svojem razmišljanju prav nobene poti v apokalipso in bom zelo zadovoljen, če mi nekdo argumentirano pojasni zakaj ne tudi B,C,D, če smo uspeli narediti korak v A.
In sedaj izkoriščam to drugo oglašanje, da povem to kar mi je v prvem zapisu ušlo, čeprav sem nameraval zapisati. Najprej bom v izogib morebitnemu namernemu ali nenamernemu napačnemu razumevanju zapisal, da sam nimam nič proti porokam in zakonskim ter izven zakonskim skupnostim istospolnih partnerjev. Da bo to jasno. Želim pa povedati le to, da če bo prišlo do referenduma, bo zakon padel. Tudi zaradi tega, ker bodo proti njemu tiho in v varnem zavetju anonimnosti v glasovalni kabini glasovali premnogi, ki ga danes glasno javno podpirajo.

Spoštovani Jure, zaradi uzakonitve možnosti istospolnih zakonskih skupnosti ne vidim nikjer apokalipse ali konca sveta. Res pa je, da bi si srčno želel, da dobim strokovno argumentacijo zakaj le 2 odrasli osebi !!!?? Zakaj torej le dve (2) ???? Vprašanje je zastavljeno resno in ni naperjeno proti nikomur. Je to tako težko razumeti ?
Lep pozdrav!

Se strinjam, da bo zakon na morebitnem referendumu padel; tukaj ni nobenih iluzij. Vse karte v rokah drži Ustavno sodišče.

Kar pa sem hotel povedati s tem, da A in B nista povezani vprašanji, pa je naslednje: predlagane spremembe se utemeljujejo na tem, da je prišlo do nekaterih odločb ustavnega sodišča in na spremembah v načinu življenja (beri: obstaja potreba). Nadalje je ključno tudi dejstvo, da v racionalni debati, ki se v tej kulturi običajno nasloni na znanost, ni mogoče trditi, da bodo imele predlagane spremembe kakršnekoli negativne družbene posledice, z lahkoto pa se jih pokaže kar nekaj, ki bodo pozitivne.

Vse to (ustavno sodišče, potrebe in znanstvena podkrepljenost) se nanaša točno na določen “problem”, torej na položaj istospolno usmerjenih državljanov, in tega ni mogoče kar tako raztegniti še na morebitne druge skupine.

Že to, da ti jaz ne morem skoraj nič povedati o porokah med več partnerji, pove, da je materija pač druga. Tukaj ni nobene nuje zaradi  ustavnega sodišča, ni zaznanih potreb (ali pa sem jaz spregledal  kakšno novo civilno-družbeno organizacijo?) in znanstvenih izsledkov, ki jih uporabljajo zagovorniki porok med istospolnima partnerjema, ne moreš uporabiti. 

Mogoče se bo stvar kdaj spremenila in bodo Slovenke in Slovenci v nekem zadostno relevantnem deležu nenadoma začeli riniti v skupnosti več partnerjev. Ko se bo to zgodilo (bo nastala potreba, ki bo zahtevala pozornost zakonodajalca), bodo pač kot vsi drugi do zdaj morali sami pridelati pravno in znanstveno podporo. Toda, če si vendarle dovolim dvom v to; sklepanje vez med posamezniki v zahodni kulturi temelji na podmeni romantične ljubezni (beri: dogovorjene poroke običajno ne gredo skozi), ki pa nerada deli ;) Prav tako lahko v družbah, kjer je ali še obstaja recimo mnogoženstvo, opazimo, da lahko to funkcionira le, če med spoloma obstaja izredno velika razlika v statusu/družbeni moči/pravicah, kar pa je z vidika demokratičnih družb spet problematično. But, again… če se bo po nekem čudežu pojavila potreba, ni nobenega razloga, da se o tem ne ustvari družbena debata. 

Verjetno pa bodo imeli mnogoženci manj problemov z našo nazadnjaško bazo, saj vendarle ustrezajo pojmu “naravnega”… heh… :/