Drugi dom
Od Carterja do Ropa?
| 17. Junij 2007 | | Jure
V percepciji večinske Amerike velja Jimmy Carter za šibkega predsednika. K temu je nemajhen delež prispeval tudi njegov neuspeh pri reševanju krize s talci, ki so jih novembra 1979 zajeli iranski študentje v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Študentje so imeli 52 talcev zajetih kar 444 dni, v tem času pa se je zvrstila vrsta ponesrečenih pogajanj in poskus njihove rešitve s helikopterji.
Velja, da je ravno kriza s talci eden izmed ključnih dejavnikov, ki so vodili k volilnemu porazu Carterja. Talci so bili končno izpuščeni 20. januarja 1981, le nekaj minut za tem, ko je kot novi ameriški predsednik prisegel Ronald Reagan.
Na to mesto stopijo domneve o zaroti, poimenovani October Surprise. V skladu s temi trditvami naj bi predstavniki Ronalda Reagana z Iranom sklenili dogovor, po katerem bi Iran talce zadržal do konca volitev, v zameno pa naj bi nova ameriška vlada Iranu priskrbela orožje in odmrznila finančna sredstva.
Tukaj pridemo do nedavnih razkritij o prisluškovanju pogovorom Sanaderja in Janše; Dnevnikov izvorni članek namigne, da naj bi Lavrih iz slavne konspirativke odnesel zvočne posnetke starejšega datuma, torej posnetke pogovorov Sanader-Janša. Takoj se seveda postavita vprašanji:
So posnetki pogovorov med Sanaderjem in Janšo pravi motiv demontaže Sove? In če so, kaj za hudiča se je Janša pogovarjal, da je bilo to potrebno “odstraniti”?
Danes je bencin na ogenj prilil Tone Rop:
Onadva sta se torej pogovarjala, kdaj bo kakšen incident v Piranskem zalivu.
Torej, v predvolilnem času naj bi Sanader in Janša usklajevala incidente v Piranskem zalivu. Naš “October Surprise”?
Velja izpostaviti še Sanaderjevo reakcijo na novico, da mu je Sova prisluškovala. Pravi, da ne verjame, da so prisluškovali njemu, ampak Janši. Trditev je seveda prvovrstno sprenevedanje; “pokrivanje” hrvaškega političnega vrha je bila nedvomno prva naloga Sove, in samo upajmo, da je temu tako tudi danes. Po eni strani je Sanaderjev odziv razumljiv; če je Sova uspešno prisluškovala Sanaderju, je to prvovrsten debakel hrvaških obveščevalnih služb in dokaz, da naša agencija le ni bila tako slaba, kot se danes mnogokrat želi prikazati. Po drugi strani pa se ni mogoče znebiti vtisa, da so Sanaderjeve besede kot voda na mlin Janši. Usluga prijatelju, ki se bo moral spopasti s hudimi obtožbami?
(Še brez glasov)
Loading ...
Razlika je le v tem, da bo naš JJ prej delil usodo Carterja, kot pa Ronalda Reagana.
Še druga prvovrstna blamaža Ropa. Prva je bila reakcija ob incidentu Podobnik. Kako lahko kot bivši premier tako prostodušno prizna prisluškovanje (in celo govori o vsebini) sosednjemu premieru (ki je še danes na položaju)?
october surprise? upam, da je to le teorija zarote, drugače je slovenska politična elita res zagazila. ampak vseeno menim, da rop strelja velike kozle - če samo lapata, potem ni boljši kot miro petek.
@kmrj če se bodo njegove trditve izkazale za resnične, bo to še najmanjši problem, janša pa politično mrtev za vse večne čase.
@ shotokan: meniš ali upaš? ;)
Jure: upam, da si toliko pri sebi da razumeš da je lahko tole le obojestranski samomor. Enostavno si bivši premier tako lahkotnega priznanja ne more privoščit.
Točka 2: Po njegovih trditvah naj bi prisluškovali Sanaderju :>. Kdo mu verjame, da mesece pred volitvam niso tudi Janše oz. opozicije. Če se je Sanader pogovarjal z njim (Janšo), s tem Rop posredno prizna prisluškovanje lastnim državljanom.
Točka 3: Od kje Ropu te informacije? Če je bila Sova tako blazno neodvisna kot nekateri radi poudarjajo, kako lahko Rop govori o tem?
Še ena afera, ki potrjuje v kakem dreku smo. Na oblasti imamo en kup le-tega, v edini (ta hip) opozicijski stranki, ki je sposobna oblast nekoč prevzet pa se že zbira še večji kup le-tega.
@kmjr
stvar je preprosta: če se je janša s sanaderjem res dogovarjal o incidentih, je prisluškovanje sove pokrito, prav tako obveščenost ropa o tem.
“Po naših neuradnih informacijah naj bi se hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik SDS Janez Janša leta 2004 v telefonskih pogovorih dogovarjala o organiziranju mejnih incidentov v Piranskem zalivu z namenom, da bi jih lahko Janševa stranka izkoriščala v predvolilnem boju.”
in
“Če bodo torej poslanci pod Gantarjevim vodstvom želeli ugotoviti zakonitost ukrepov Sove, v katerih se je leta 2004 znašel tudi Janez Janša, bodo morali najprej preveriti vsebino pogovorov med Sanaderjem in Janšo. Če je šlo v pogovorih med njima za ogrožanje varnostnih in političnih interesov države, kar insceniranje mejnih incidentov zagotovo je, bo Sova uspela ubraniti svoje početje.”
prisluskovanje sanaderju je pokrito ne glede na to, s kom se je sanader pogovarjal. prisluškovalo se je sanaderju in ne janši. tko preprosto je to.
No, pa ni tako preprosto. Ker Sova nima kaj prisluškovati Sanaderju. Že če zadevo gledamo izrazito pravno, to zaradi podpisa konvencije o človekovih pravicah in tudi ustave Republike Slovenije preprosto ni moč narediti legalno.
Dalje, Sova tudi moralno ni upravičena prisluškovati neki vladi neke druge države. Kako bi se vi počutili, če bi nekdo prisluškoval naši vladi? To je preprosto nedopustno in je velik škandal, kot je rekel Rupel.
Zanimivo je le, da se nekateri, ki se razglašajo za strpne in podobno, zagovarjajo prisluškovanje v veri, da so pač Hrvati naš največji sovražnik in je treba proti njim uporabiti vsa sredstva, legalna in nelegalna.
Ha ha uros, ti pa si za štose.
@uros ker ne vem, če res gre za štos, bom vseeno resno dodal: po tvojem razumevanju obveščevalnih služb ne bi bilo. nikjer, ne v sloveniji, ne v drugih državah.
pa še kar so…
;)
vseeno bi tu veljalo pritrditi urošu. poslušanje zasebnega pogovora dveh ljudi pmsm nikakor ni pravno pokrito, če nima nekakšnega žegna sodne veje oblasti.
to, da pa se spodobi, da tajna služba na vse mogoče, tudi pravno vprašljive načine pridobiva informacije o tem, kaj kani vlada sosednje države, s katero se ne strinjamo o poteku meje, je pa, upam, tudi jasno… zakaj jo sicer imamo? ;)
brez dvoma pa velja tudi pritrditi Ruplu (o, groza, kaj sem ravnokar rekel): reč je škandal. škandal je sicer zgolj in izključno zato, ker se jo je dalo vsem na oči. če bi bili udeleženi lepo tiho, bi bilo kul. kar Sanader ne ve, ne boli.
no, na slovenski strani mene najbolj zabava to, kako se vlada vztrajno ogiba debati o the problemu. glavna težava je zdaj ravnanje sove. strinjam se, da je to res problem, ampak popolnoma neodvisno od tega, kako je sova prišla do podatka, da je naš Janez bojda skupaj z Ivom skrbel za primerno gostoto ribiških pretepov, zakonito ali nezakonito, je to slednje še mnogo večji problem. pa kar nihče pri vladalcih nič o tem ne reče, še spodobnega demantija niso bili zmožni: janez je reč po svoje arogantno okvalificiral za neumnost, zdaj pa opičjega jerovška pošiljajo okrog, da spušča neartikulirane glasove in maha z rokami.
skratka, če je janez tako suveren, da Tone laže, naj ga toži, pa da vidimo… nenazadnje, a ni tale Ropova izjava žaljiva obdolžitev in zatorej kazenski delikt? ampak Janez samo pavšalno odmahuje z roko, češ nebuloze, nikakor pa nima jajc, da bi lepo po pravni poti opral svoje ime.
a) prisluškovanje: mora biti pravno pokrito, ni pa to nekaj, kar se ne počne a priori. “Ker Sova nima kaj prisluškovati Sanaderju.” pa ja!
b) ni problem, to, kaj je rupel rekel. škandal, brez dvoma, problematična je pozicija, s katere on to govori, in komu to govori. kot zunanji minister mora on blažiti mednarodne posledice, ne pa da kot histerična baba mednarodni javnosti kriči “Škandal!!”
c) živi bili in videli
hrvaški ali slovenski zunanji minister?
http://www.net.hr/vijesti/page/2007/06/18/0516006.html
JaKa žal nima prav. Ne gre za nič pravno spornega.
Samo če je na obeh straneh komunikacije naš državljan, mora Sova pridobiti dovoljenje od sodišča, vse ostale kombinacije pa so “free-fire zone”. Tako je bilo do 9/11 tudi v ZDA, zdaj pa seveda prisluškujejo vsem.