Drugo vprašanje pa je, če je orožje pravi način upora. Imamo dokaj dobre izkušnje evropske revolucionarne levice, ki je poskušala s pištolami spremeniti svet. Konec je bil tragičen. Ostale so neke dobre ideje, ne pa njihova praksa in delovanje. Sicer pa lahko imamo še vedno kak ilegalen kos orožja v predalu. Sej ga bomo itak uporabli protipravno. :)

v neki relativno urejeni državi, ki jo imamo za vsaj približno demokratično, je pravica do orožja zaradi teoretične možnosti, da se bo nekoč, nekdaj ta država spremenila v žival druge vrste, nepotrebna (in z resnimi posledicami) in nesmiselna. Morilec te res lahko pokonča tudi z navadnim nožem a v primerjavi z orožjem z njim težko uprizori kak množični pokol v bližnji šoli.

če pa se, bog ne daj, država spremeni v tiransko, kjer oblasti ne bo mogoče zamenjati po demokratični poti, pa mi bo itak dol viselo, kaj bo tista država menila o čemerkoli, tudi o orožju. Če bo potrebno, ga bomo pač dobili, a ne. Če kaj na tem svetu ni težko dobit, so to pač pokalice.

In še nekaj: do zob oboroženi prebivalci realnega socializma ne bi komunizma fentali nič prej kot so ga sicer. Komunizem ni propadel zaradi tega, ker je ljudstvo imelo pravico, da ima orožje.

Sam sem proti vsakršnemu nasilju, po prepričanju proti konzervativnim opcijam, vse bolj pa me živcirate tudi vi, STARE MAME, ki kar sami krojite neka pravila, povlečena malo iz sociologije, malo iz zdravega razuma, malo iz razsvetljenskih idealov in malo iz blefsikona za varuške. Država naj me pusti pri miru, če mi njeno delovanje ne bo všeč, bom šel protestirat, s pestmi, vilami, ali puškomitraljezom. Ampak nikdar ne bom protestiral za tisto, kar država MORA storiti, temveč le proti tistemu, česar NE SME!

Comprenez-vous?

Hm…nevem kako si prišel do zaključka, da bi bil moj zapis všeč Velikemu bratu (karkoli že razumeš pod tem pojmom). Kakor si ga jaz predstavljam, bi mu bil všeč vrjetno tvoj zapis. Žrtvovanje življenj v imenu svobode, ki pa je predvsem navidezna. Navidezna v tem smislu, da varnost s tem pravzaprav ni zagatovljena. Včasih se zdi, da s tem ko država ljudem dovoljuje posedovanje orožja, skrb za varnost prelaga v njihove roke in se tako znebi ene od ključnih odgovornosti, ki velja kot bistvo države same. Ljudje si sami (žal) ne znamo zagotviti varnega okolja, sploh če skrbimo le za lastne interese in nam za druga življenja ni prav veliko mar. Kot si rekel sam: ”guns don’t kill people, people kill people.” No, in če se vrnemo k Velikemu bratu, le ta uživa v tem, da ljudje pravzaprav usmerjajo svojo agresivnost drug proti drugemu in ne krivijo njegovega neustreznega upravljanja s skupnostjo. Daje jim priložnost, da sami obračunajo med seboj, nikoli pa priložnosti da podvomijo vanj.

“Raje imam družbo normalnih ljudi s pokalico za pasom, kot pa konglomerat norcev z noži.”

Od kod ti ideja, da imas (samo) ti dve alternativi? Natancno v katero uvrscas ZDA?

So rekli japonski general, da bi se bilo noro izkrcati na ameriških tleh, saj se tam skriva puška za vsako travno biljo.

Jaz pa menim ravno obratno, takoj ko bo začela neka ameriška vlada dvomit v pravico do medvedjih rok, je na delu fašistična ideologija in novi reich na obzorju.

Recimo Tea, ne. Never underestimate the power of the people, ti bodo dejali pametni ljudje, kot so Ludvik šestnajsti, Nikolaj Ceauşescu in cel bataljon Romanovov. Pa niso bili iz deželic, ki bi jih zunanji sovrag jemal kar za šalo. Kadar ljudstvo praznih rok hodi protestirat smo tudi že na naših tleh videli kaj se zgodi, o tem naj ti več povesta Matija Gubec in Matkova Tina.

LukaD. Tvoje razmišljanje pa bi bilo Velikem bratu povsem po godu. Naj bo neoliberalna, libertarna, konzervativna, progresivna, kakršnakoli pač že - svoboda je svoboda, in če je cena za svobodo tu in tam postreljen campus, so be it. Se pravi, po Cho masakru prepovejmo orožje, študente in kampuse, po 9/11 pa prepovejmo avione, muslimane, in visoke stavbe, prisluškujmo ljudem, napadajmo preemptive in se na sploh obnašajmo kot da smo Bog ljudem na zemlji. Lepo vas prosim.

Slovenci seveda pravice do orožja kar vsepovprek ne potrebujemo. Smo Evropejci, vojn smo imeli že vrh glave, teh 17 let miru zaenkrat pač še ni dovolj, da bi se naveličali varnega obstoja, čez čas bo sicer drugače, a ok. Američani pa že vse od neuspele secesije dalje nimajo več kaj počet, pa naj imajo vsaj pokalice, da se počutijo pomembne na parih kvadratnih metrih lastnega stanovanjca, ki ga od tega novega leta dalje nimajo več s čim odplačat.

Plašnice dol, zavejte se svojih sfabriciranih pogledov na svet, pa boste tudi čez pištolo znali reči kaj smiselnega.

:D