| 30. July 2008 | | JurePo prihodu iz dela sem v poštnem nabiralniku ob običajni solati, ki nas obvešča o ceni mleka v hipermarketih, dobil tudi nov brezplačnik Ekspres. Skoraj bi ga zavrgel skupaj z omenjenimi informacijami za šoping, saj je po formatu zelo podoben tistemu, kar sicer pošilja en diskotni trgovec.
Na srečo ga nisem, saj je bilo hitro jasno, da so se uslišale molitve mestnega prebivalstva, ki mu iz nekega razloga ni dano uživati v informativnosti Slovenskega tednika.
Uvodnik izpod peresa Nike Albreht se začne prav posebej lepo:
Pred vami je nov brezplačni tednik Ekspres, ki prinaša v slovenski medijski prostor svež novinarski pristop, neobremenjen s trenutnimi političnimi spopadi, in z ambicijo, da kot neodvisni časnik predstavi ključne dogodke, ki krojijo podobo Slovenije, kritično in nepristransko.
Hip, hip, hura! Le kdo si upa biti proti?! In res, v primerjavi s Slovenski tednikom so besede in stavki manj “sočni”, ni kukanja v spalnice levih politikov in ful frontal osebnih disvalifikacij. V kratkih novičkah se tu pa tam pojavijo celo politiki levice. A to je tudi vse, kar loči omenjena medija. Informacijska pooblaščenka je še vedno državni sovražnik številka ena, ki brani tajkune in ki je kriva za inflacijo. Dogovarjanje trgovcev o cenah je že dejstvo, Jankoviću spor z vlado služi kot izgovor za neuspehe…
Posebne obravnave so deležni slovenski mediji, s katerimi se ukvarjata Drago Jančar in Matej Makarovič. Analizi sta seveda tako neizprosni kot dolgočasni - klasični arzenal slovenske desnice ko pač beseda nanese na slovenske medije. Nestrokovni, levičarski, premalo objektivni, vse bolj rumeni…
Vse bolj rumeni? S tem se je celo mogoče strinjati a hudič je v mediju, kjer si omenjena privoščita sesuvanje slovenskih medijev; ne samo, da z objektivnostjo in neodvisnostjo očitno ne bo nič, temveč tudi Ekspres tam nekje do polovice polnijo trači in druge lahke vsebine.
Pritoževanje nad rumenostjo slovenskih medijev v Ekspresu je tako podobno pritoževanju nad nemoralo med obiskom kurbišča.
Kakorkoli že, desničarska propagandna strategija pred letošnjimi volitvami se izrisuje vse bolj jasno. Ko je hudič (beri: Šrot) vzel Delo in druge relevantne tiskane medije, desnici pa sta ostali samo RTV in STA, so pograbili brezplačnike in jih diferenciirali glede na ciljno publiko. Za vas najnižjo obliko pisunstva, za mestne “intelektualce” malo prebavljivejšo različico. No, če bi živel na podeželju, bi bil prekleto užaljen.
Bk! Vosu? Norc?