O nepomembnih govoricah

Razkritja spolnih zlorab mladoletnikov znotraj RKC, ki polnijo svetovne medije že najmanj desetletje, ne dopuščajo drugega zaključka kot nekoliko presenetljive ugotovitve, da večja samooklicana moralna avtoriteta je določena institucija, večje svinjarije si lahko privošči. Odpuščanje v tem primeru nima meja.

Ni prav veliko izgubljenih duš, ki bi iskale moralno vodstvo v politikih in politični strankah. Politika je pač… a kot miselno vajo si poskusimo predstavljati, kaj bi se v demokratičnih družbah zgodilo s politično stranko, če bi prišlo na dan, da je nek njen veljak posilil 200 gluhih dečkov in da so bili drugi o tem obveščeni, vendar so procesiranje “nesrečnega primera” raje zaupali internim strankarskim pravilom in tajnim postopkom. Nihče ne bi šel na policijo, saj je posvetna zakonodaja za sveto stranko pač opcijska, ubogi grešnik pa bi obdržal partijsko knjižico do smrti.

Kaj bi javno mnenje naredilo s to stranko? Kdo bi jo še poslušal, ko bi tržila prave vrednote in pravo moralo? Kateri priseben starš bi ji v varstvo še zaupal svoje otroke? In zakaj moralno inferiornemu družbenemu pojavu (politiki) postavljamo strožja merila kot tuzemskim predstavnikom tistega zgoraj?