Drugi dom
O Grkih, Hrvaški in vojni proti terorizmu (pa še o čem)
| 12. Avgust 2006 | | Jure
Tako, prvi del letošnjega dopusta je žal za mano. Iz sončnega in vročega Mikonosa nazaj v deževni in mrzli Sloveniji. Post-dopustniška depresija v polnem pogonu. A kar je, pač je, življenje pa se bo počasi vračalo v ustaljene tirnice. Počasi zato, ker v tem času skoraj nisem spremljal dogajanja po svetu. V hotelski sobi so imeli samo CNN, ki ga slabo prenašam, pa tudi časa in volje za to ni bilo na pretek. Pozornost je bila pač preusmerjena na bolj vsakodnevne a ne nepomembne stvari…
Pristanek na letališču na Mikonosu. Odhod v sobo za prevzem prtljage. O šit - ne sme se več kaditi. Neverjetno. Nisem si mislil, da bom to kdaj dočakal. Pred leti je potnike v istem prostoru pričakala tako gosta megla cigaretnega dima, da bi jo lahko rezal. Kam gre ta svet, če so še Grki podlegli vsesplošni antikadilski propagandi? Kaj je naslednje? No, kasneje se je izkazalo, da je še vse v najlepšem redu. Omenjena soba je verjetno edini prostor na celem otoku, kjer se ne kadi. Najkasneje takrat, ko vam prodajalka računa blago na blagajni, ob tem pa veselo vleče čik, veste, da je še vse o.k. Grki so še vedno Grki, navkljub zaprepadenosti ameriških turistov. In če vas bo kdaj zanimalo, zakaj se Grčija na vseh evropskih primerjavah odreže tako slabo, vam svetujem, da se ob prometni konici postavite na glavno mikonoško križišče. Pravilo desnega? Šur - no rules apply. Niti prometnemu policaju se ne godi bolje, zato res ne vem, zakaj so ga vsak dan poslali v tisti vsesplošni a sila simpatični kaos.
Nasploh je pogled na grški promet še vedno fascinanten. Za premikanje po otoku potrebujete skuter (avtobusni prevoz ni privlačen, lovljenje taksijev še manj), ki vam ga nadvse radi posodijo, a brez čelade. Te nihče ne uporablja, zato pa vsi veselo šibajo s 50+ km/h mimo policajev, ki na to niti ne trznejo. Nasploh se zdi, da je moto anything goes, če le imate denar, da plačate izjemno drago hotelsko sobo in druge storitve. Ko ste opravili to - počnite kar hočete. Precej drugače kot pri naših južnih sosedih, kjer imam vedno bolj občutek, da sem prišel v neko sila zadrgnjeno, skoraj totalitarno evropsko vukojebino. Začeli so z 0,0% alkohola v krvi pri voznikih, kar je resnično izjemen reklamni korak za hrvaški turizem. Dopustniška večerja s kozarcem vina in… za ovinkom vas že čaka policaj, ki polni hrvaški proračun, strateško postavljen na tista mesta, kjer je največ turistov in kjer cesta dopušča hitrejšo vožnjo od predpisane. Nadaljevali so s spremembami zakonodaje o prepovedanih drogah, v skladu s katero vam že en joint prinese absurdno visoko denarno kazen, če imate res nesrečo, pa celo brezplačne podaljšane počitnice v hrvaškem zaporu. Ponovno, izjemna poteza za hrvaški turizem. In najnovejše: moralna panika ob dogajanju na plaži Zrče in prihodu gej turistov na Hvar. Ljubi bog. Pomislite, na hrvaški obali najstniki celo seksajo na plaži! Škandalozno, neverjetno in nedopustno! In gej turisti bi ziher zmotili to prekrasno turistično idilo za nemške penzijoniste, kjer se vam v tako lepih mestih, kot je recimo Rovinj, po polnoči meša od dolgčasa. Ponoči se v hrvaških turističnih centrih pač spi, a ne. Če kdo pozabi na to zlato pravilo, in organizira prireditve tipa Valkana, pride poduk hitro, v obliki policijskih racij, ki turiste množično vozijo k dežurnemu sodniku. Na sploh se zdi, da je idealni tip hrvaškega turista mešanica nune in nemškega penzijonista. Brez seksa, glasne muzke, ponočevanja in čudnih stranpoti. Problem je le, da sta tako nuna kot nemški upokojenec bolj slaba turista, ki na noben način ne bi plačala 150+ evrov za sobo (na noč), 10+ evrov za ležalnik in senčnik ali 3+ evre za kavo… Noben normalen 20-,30- ali 40-letnik pač ne bi rad šel na dopust v državo, ki je bolj zadrgnjena, mrtva in dolgočasna kot tista iz katere prihaja. Hrvaška je odličen dokaz, da zadrgnjenost in predsodki v prvi vrsti najbolj škodijo njihovim imetnikom. Pa za obrat na bolje ni potrebno postati ventil za spuščanje frustracij ali hormonov evropske mladine tipa Mallorca ali turistično-industrijski monstrum tipa Costa del Sol. A ravno Mikonos dokazuje, da za turizem visokega cenovnega razreda potrebuješ vse tisto, česar se južni sosednje branijo kot hudič križa: odpuljence in umetnike vseh sort, geje, restavracije, trgovine in centre, ki so odprti 24-ur na dan, policaje, ki so tam za turiste in ne zaradi lokalnega proračuna… No, kakor jim drago… se bodo po slovenskih cestah v smeri Hrvaške še vedno vile kolone nemških in italijanskih penzijonistov ter dopustnikov iz držav nekdanjega vzhodnega bloka.
Grkom je, kot že rečeno, vseeno. Mirno se požvižgajo na protikadilsko evforijo iz severnejših delov Evrope in ZDA, prometna pravila upoštevajo po občutku, turistov pa ne poskušajo prevzgajati. Jet set (tudi slovenski) na otok naravnost dre, zato jim je popolnoma vseeno, če kdo zvečer seksa na njihovi plaži. Vseeno je tudi policajem, ki par metrov vstran mirno kadijo in se pogovarjajo. Nothing new, happens all the time.
Stara Evropa v najboljši formi. Zato me je ob povratku domov še toliko bolj presenetila novica, da po evropski zakonodaji delodajalec lahko diskriminira kadilce. Torej, če kadite, vam delodajalec lahko zavrne zaposlitev in to ne predstavlja diskriminacije. Sveta, pomagavka, a tako daleč smo že v tem kopiranju puritanske Amerike? Kadilci so torej trenutno državni sovražnik št. 1. Evropa mi je bila vedno bolj všeč od njenih severno ameriških kolonij, ker se je na take stvari požvižgala. Vseeno je bilo kdo, komu in kje daje blow job, kdo kadi, kaj pije, kaj je… Vse človeške dejavnosti le niso bile podrejene zahtevam kapitala, delovne storilnost, ekonomske racionalnosti. And make no mistake - vsa gonja proti kajenju ni noben izraz silne skrbi države do njenih državljanov, ampak preprosta ekonomska računica, da to stane korporacije. In to je danes hud greh, kajenje pa majhno dejanje državljanske neposlušnosti ter upora diktatu kapitala. Nasploh korporacije na nek način vse bolj zamenjujejo vlogo cerkve, a z razliko; če se je cerkvi šlo za nadzor duš in teles, korporacij duše ne zanimajo. Zato pa jih zanima telo, ki mora biti čim bolj pripravljeno na sodelovanje v delovnem procesu - čim bolj zdravo, spočito, fit, brez posledic kajenja ali uživanja drog. Nič čudnega torej, da vedno več podjetij od zaposlenih jemlje urinske vzorce. Nadzornik je sicer drug, a njegova želja po nadzoru posameznikov nič manjša. Udbo so nekoč zanimale vaše misli, vašega šefa danes zanima, kaj ste počeli za vikend. Iz dežja pod kap?
In še ena o nadzoru; ob odhodku z Mikonosa sem bil udeležen sila zanimivega dogodka, ki se ne zgodi pogosto. Kot Slovenec in potnik na Adriinem letalu sem bil na letališču deležen posebne - beri pospešene in bolj udobne - obravnave. Medtem ko so Britancem pobrali vso osebno prtljago in jih poslali v dooooolge, počasi premikajoče se vrste, smo Slovenci leteli čez posebne šalterje, z vso osebno prtljago. Prav zabavna situacija in lagal bi, če bi rekel, da jim ne privoščim. Upam, da nas naš Dim še globlje ne zvleče v to neskončno vojno proti “terorizmu” (in zdravi pameti).
(Še brez glasov)
Loading ...
nune pobiwajo teroriste jasmina ki je glavni imamo ovo skupnost nune pproti terorizmu
Uredniški pripis: OK, nisem jaz kriv, če je na Mostu na Soči tak dolgcajt, sam prosim, ne več smetit. Hvala. LP, Jure
uspešno smo premagali terorista jasmina ibraševića. napadli smo ga s rumenim šitom. uspešno!!!!!!!!!!!
terorizma ni vešššš
terorizem se spet po malem pojavlja rumeni šid potrebujemo ga seveda in zračne sile ki ga bodo izstreljevale nuna kadet stotnik in bela omela ahmed