Drugi dom
O fijakarskih konjih
| 5. August 2008 | Slovenija | Jure
Bogomir Kovač je v zadnjem Dnevnikovem objektivu napisal odličen odgovor na Damijan/Mastenove trditve/obtožbe. Ne samo, da je odgovor prava mala vaja v kulturnem diskurzu v pogojih ne-kulturnih napadov, temveč ponuja širino tudi, ki je fijakarski konji, neutrudni vajenci samo ene in edine polično-ekonomske filozofije ne premorejo. Nekaj poudarkov:
Če bi dobro dojeli Smithovo metaforo “nevidne roke”, potem bi videli, da je trg dejansko sestavljen iz mnoštva “vidnih rok” tržnih deležnikov. Trg ni “deus ex machina”, temveč je dejansko “socialni mem” (Dawkins). Zato se v krizah ne zalomi regulatorjem, upravljalcem in špekulantom, temveč trgom, nam samim, ki vsak po svoje prispevamo k naravni kaotičnosti tržne ureditve.
…
In kdo je potem kriv za sedanjo krizo? Monetarne oblasti, vlade, finančniki, slaba kmetijska politika in kartelni naftni trgi. Vse skupaj je sicer tržna anomalija in zadaj je klasični moralni hazard, toda liberalizem (Masten) in trgi (Damijan) ostajajo čisti kot solza. Toda liberalizem vendarle prisega na deregulacijo, in ta je bistven razlog neobvladovanja sedanjih monetarnih in finančnih procesov, hkrati pa so trgi odvisni od avtonomnih, svobodnih in tveganih finančnih odločitev milijonov ljudi. H. Minsky je zato liberalno zgodbo finančnih trgov že pred leti začinil s hipotezo o inherentni finančni nestabilnosti tržne ekonomije. In temu ni kaj dodati. Zato tudi pravim, da ekonomski liberalizem kot privatizacija vsega in deregulacija trgov predstavljata notranje protislovje tržne družbe. In to ni nič nenavadnega in tudi ne tragičnega.Zato svobodno tržno ekonomijo tudi spremlja politična negotovost, “svobodni trg” pa sam po sebi ne vodi v demokratični kapitalizem. In prav to je smisel Arrovega paradoksa, da je v tržni družbi izbira bodisi neracionalna ali pa nedemokratična. Od tod tudi težave z ekonomiko družbene blaginje in teoretizacijo splošnega ravnotežja na področjih, kjer trgi preprosto nikoli ne morejo delovati glede na želene predpostavke, ki so politične in ekonomske hkrati. To je precej daleč od Friedmanovega sklepa, kako so čikaški liberalci z uvajanjem načel in institucij svobodnega trga odločilno zmehčali politično diktaturo Pinocheta. Prej nasprotno, odlično so se mu prilegali, in teh čeri se naši liberalci nikoli niso zavedali.
(Še brez glasov)
Loading ...
"Če bi dobro dojeli Smithovo metaforo “nevidne roke”, potem bi videli, da je trg dejansko sestavljen iz mnoštva “vidnih rok” tržnih deležnikov. Trg ni “deus ex machina”, temveč je dejansko “socialni mem” (Dawkins). Zato se v krizah ne zalomi regulatorjem, upravljalcem in špekulantom, temveč trgom, nam samim, ki vsak po svoje prispevamo k naravni kaotičnosti tržne ureditve." itd. itd.
Ne vem v okviru katere ekonomske teorije je nastal tale neverjeten umotvor in zaključki, ki iz njega sledijo, da ne bomo po nepotrebnem žaljivi. A spodaj je povezava na članek, ki na empiričnih dejstvih in neposredno iz prakse dokazuje prav nasprotno: edino trg in prožna podjetja, ki so se sposobna prilagajati nastalim novim pogojem na trgu, bodisi kar zadeva dražje energente ali manjšo kupno moč zaradi inflacije, ki je posledica hazardiranja na finančnih trgih, kjer pa "hiša" vedno dobi, bodo potegnila gospodarstvo iz krize. Če se bo čez 10 let Slovenija znašla dejansko v nepopravljivih težavah, se spomnite, kako ste se navduševali nad lažnimi profeti in ne samo to, nad morebitnimi usmerjevalci politike za naslednja štiri leta!
http://mises.org/story/3048
@miaou če bi razumel, kaj ti hoče kovač povedati, bi tudi vedel, da je tvoj link skorajda popolnoma nepovezan s tem. kako bi rekli: streljaš mimo debate. Ampak za to je potrebno kaj več znanja kot le ponavljanje libertarnih flanc (hint: politična ekonomija, družbena konstrukcija pravil, norm… hej, trga in njegovih “nevidnih” ročic…)
Pa da povem nekoliko po domače: trg, ki ga (neo) liberalci tipa damijan/masten/štih… razumejo kot nekaj, kar obstaja kot tako (epistemološka, ontološka zmeda je fascinantna), je v resnici rezultat ravnanj deležnikov in njihovih interesov. Ni nekaj kar je nad nami, ampak ga ustvarimo. Recimo, lahko ustvarimo manj ali pa bolj reguliran trg.
Kar pa Kovač problematizira, je brezjajčna miselnost (neo) liberalcev, ki so še pred leti tulili, da je deregulacija the odgovor na vse probleme, da bo nevidna ročica že poskrbela, da bo vse ok, ko pa je šla stvar v franže, pa so krivi vsi drugi, samo oni in deregulacija ne. Oni so imeli, imajo in bodo imeli prav - vedno.
In če sem kaj prepričan, je to, da se bo zgodovina ponovila. Sedaj bodo par let tiho, ko pa se bo vihar polegel, pa se bodo klici po več deregulacije ponovili. OK, wall street razumem - intreres je finančni, sploh če izgube pokrije država, manj razumem kratek spomin neoliberalcev.
sploh pa je prav krasen še ta zapis “In prav to je smisel Arrovega paradoksa, da je v tržni družbi izbira bodisi neracionalna ali pa nedemokratična. ”
aleluja! vsaj nekdo!
Fijakaski konji so imeli na levem in desnem očesu posebne pokrove. Danes bi ji napisali nanje "FUJ JANŠA" in naredili anketo o JAVNEM mnenju fijakarskih konj!
DRUGI DOM, na obeh očeh!
Problem pri Bogomirju Kovaču je, da se namesto za regulacijo proti tržnim anomalijam zavzema za golobičevsko "samoomejevanje".
Problem je predvsem kokodakanje neoliberalnih magov in njihova vulgarizacija polit-ekonomskega diskurza.
@kronist
Tudi Mahlerjeve simfonije tisti, ki nimajo posluha, slišijo kot kokodakanje.
Da niste slučajno zamudili tega kokodakanja.
@ abaris
LOL… vrhovni svečeniki podučujejo plebs o edinem pravem liberalizmu. večje komedije ni.
@Jure, o zmedi:
mislim, da redko kdo govori o tem, da "trg obstaja sam po sebi" in da večina razume Smithovo poanto.
Ker smo vsi udeleženci menjalnih odnosov vodeni z večinoma enakimi ali vsaj podobnimi interesi (denar - dobiček, donos; moč-oblast itd.), se ob srečevanju teh interesov oz. konkretnih dejanj (npr. prodaja, posoja, zastava) uveljaljajo posamezne zakonitosti, ki jim pravimo "(svobodni) trg".
Tako npr. nikoli ne moreš (brez prisile) nekomu prodati stvar za več, kot je pripravljen plačati, niti je kupiti za manj, kot jo je nekdo pripravljen prodati. S prisilo in v družbenih eksperimentih pa se (začasno) to tudi lahko naredi.
Problem utopije popolnega svobodnega trga je v tem, da se ljudje ne obnašamo racionalno (v klasičnem smislu) in da ima racionalnost/egoizem tudi negativne eksternalije. Pa asimetrija informacij in moralni hazard, saj veste.
Ampak redki "neoliberalci" zagovarjajo takšno utopijo in priznavajo pomen države in regulacije. Morda tudi zato, ker je zgodovina pokazala, da se z ekstremnimi družbenimi ureditvami ne da preživeti.
Neoliberalci bodo povečinsko stopili na stran deregulacije, državo pa zreducirali na minimum. In če je kaj razvidno iz štih/masten/jpd izvajanj, je to, da trg razumejo kot khm naravno silo, kot nekaj, kar je objektivno “zunaj” nas, ne kot nekaj, kar je rezultat družbene konstrukcije. Kot naravna sila se trg tudi ne more “motiti” (kot se ne more motiti “narava”), motijo se samo država, posamezniki, podjetja…
in če je še kaj razvidno iz izvajanj omenjenih, je to to, da so sila dobro natrenirani v smer določene polit-ekonomske filozofije, neverjetno pa jim manjka širine. V tem lahko recimo krugmana pripišejo kot naslednika hayeka
Na žalost pa se da v Sloveniji “priti skoz” tudi s takimi verskimi prepričanji. Kak JPD ni nikoli podvomil, da se kak friedman tud moti - in to je negacija znanstvenega pristopa po definiciji - gre za vprašanje vere, ideologije.
Ob prebiranu razglabljanj omenjeni imam vedno občutek, da se je razvoj polit-ekonmske misli ustavil nekje tam okrog 19. stoletja, pa še tam izpustijo razne “krivoverce” ala friedrich list, ki so tukaj mogoče manj pomembni, v kaki japonski pa temelj povojnega ekonomskega razvoja.
"trg razumejo kot khm naravno silo, kot nekaj, kar je objektivno “zunaj” nas, ne kot nekaj, kar je rezultat družbene konstrukcije. Kot naravna sila se trg tudi ne more “motiti” (kot se ne more motiti “narava”), motijo se samo država, posamezniki, podjetja…"
:bravo:
"Tudi Mahlerjeve simfonije tisti, ki nimajo posluha, slišijo kot kokodakanje."
ne seri
http://web.gc.cuny.edu/EUSC/activities/paper/%C5%A0tiblar.htm
Če se komu da, Štiblarjevo predavanje v New Yorku o slovenski tranziciji.
"Gradual approach was opted in transition despite the opposition from the IFIs and foreign advisors. As Slovenia’s economy was solid enough and did not need foreign financial support for transformation, there was no need for IMF money and its conditionality arrangement. Thus as the only member among transition countries Slovenia was able to opt for independent sui generis approach in transition. It was strongly criticized by foreign advisors, IMF and the World Bank, until the latter did not publish report on Slovenia in 2004 commending it as the model of economic and social transition to be followed." mali izsek
Mislite, da IMF teži folku z deregulacijo zaradi morale? Da je to skupina kvazi religioznih marksistov, ki se trudijo prinesti raj na zemljo tukaj in zdaj? Ne. Samo čimveč hočejo pokrasti, čimveč ljudi pahniti v bedo izven političnega procesa, da ne bo glasnih grl, ko bodo moderni fevdalni oblastniki počenjali karkoli jim bo padlo na pamet.
In da v Sloveniji slišimo klice po radikalnem prostem trgu, ja to je pa skoraj že žaljivo. Vi, otroci, ki pojma nimate o življenju in se derete kar nekaj, ker so vas tako naučili v šoli, in ste vsi polni srednjerazrednega bravada, rad bi vas videl, revne in obubožane, kako bi se v brke pravih tajkunov, ki bi pokupili vse od šolstva do zdravstva, od gozda do ustave, še naprej drli prosti trg, prosti trg, dereguliraj, medtem ko bi vam družine stradale po pločnikih, ki bi bili v lasti nekega novopečenega kitajskega milijarderja.
Banda.