glede kakovosti pa je takole… Delo je danes popolnoma družbeno nerelevantno; jaz ob sobotni prilogi, nekoč paradnemu konju slovenskega novinarstva, samo še zaspim. tako brez jajc, tako bledo in medlo… brez veze. Dnevniku manjka še pa še, toda če pogledam, koliko zgodb so odprli v zadnjem času, je Delo še manjše.

S tem, da Delo danes ali pa Delo tik pred posilstvom sploh nista primerljiva, v korist slednjega, jasno. Gre za to, da novinarji (oni sami, ne razni teoretiki medijev) pogruntajo, da med njimi in obveščeno javnostjo, ne stoji nič. Da lahko rečejo kar hočejo, če imajo za to dovolj trdne argumente. Da znajo biti, skratka, novinarji in ne poročevalci z novinarskih konferenc.

@LJK: “S čim bi odhod “dobrega” novinarja dejansko – in ne le v teoriji – prizadel medijskega lastnika?”

Poglej Delo. Dnevnik se je začel dvigovati, ko so nogirali Milharčiča in ostale, ki so večinoma prebegnili k Dnevniku. Dnenvik ima danes dosti večji vpliv, še posebej sobotna izdaja, kot da je imel preden so zašuštrali Delo, ki se še vedno ni pobralo. Stavim, da se Laškemu kot medijskemu lastniku računica pri naložbi v Delo niti pod razno ne izide.

Drugi odstavek pa v celoti podpišem. A pomoje bi morali novinarji najprej počistiti pred lastnim pragom in se vprašat, koliko k temu prispevajo sami, ne se pa zgovarjat na grde grde lastnike, ki mislijo da je medij isto kot PR glasilo. Če bi nek hipotetični novinar Dela rad pisal o Laškem, pa mu lastnik ne pusti, naj nese članek k Dnevniku, kjer mu ga bodo z veseljem objavili. Ampak grem stavit, da si ne bo upal.

@Posebni: No, ta peticija je primer brezjajčnosti o kateri govorim. Njena vsebina sicer popolnoma drži, ampak prišla je najmanj leto dni prepozno. Takrat ko sta se Šurc in Zgaga (ni bil Praprotnik) zbudila, je bilo že vse mimo.

Če sem malce žlehten – današnja medijska industrija ima z ideali liberalne medijske teorije (mediji kot predpogoj obveščenosti za racionalno odločanje o demokratični oblasti) približno toliko skupnega kot farmacevtska industrija z ideali hipokratove prisege ;)

kako bi rekel… če izboljšanje sloni na herojih, ki imajo jajca, jaz obupam. Poglej samo Delo v času najhujših svinjarij: malo so besedno protestirali in se trkali po prsih, par jih je odšlo drugam (ker so jih brcnili), ampak cajtng je še vedno redno izhajal.

Z redkimi izjemami v Sloveniji takšnih novinarjev ni. Ne takih, ki bi imeli jajca, ne takih, ki močno dvigujejo kvaliteto nekega medija. Ergo problem ni sistemski ampak čisto osebne narave. Kajti dokler ne bodo novinarji začelo delati tako kot je treba, bo stanje takšno kot je. Še večji problem kot novinarji pa so marsikateri uredniki, ki – namesto da bi svoje novinarje ščitili in jim dajali oporo – gnojnico zlivajo naprej po svojih redakcijah. Ampak tudi tu se je treba enostavno postavit na zadnje noge in včasih malo tvegat.

Ne vem, kako naj sistemsko rešimo drsenje v tračarije in brezjajčnost slovenskega medijskega prostora…