DRUGI DOM

Jure, zdi se mi, da se tudi ti zadnje čase več ukvarjaš z “estrado”. Bo to povečalo branost Drugega doma? Kaj je premalo obiska? :)
Kar se pa tiče Nine: preprosta logika, preprosta pamet. :)

hehe, tale članek si mal narobe razumel. ni o nini, je o t.i. novinarjih ;)

Ma sem jst že prav razumel, ne skrbi. :)

Jao,jao,jao!!!! Gledanost. Tudi pri vsaki prometni nesreči je veliko zijal.

Se strinjam z Juretom. Sam nimam nič proti tračom, dokler so vsaj približno resnični, samo popolnoma izmišljene zgodbe pa so too much.

Novinar je novinar, pa čeprav v samih gatah

Žal to ni samo kader za na RTVSLO ampak za 85% slovenskih medijev. Težava je dvojna: najprej v tem, da je z novinarstvom tako kot s politiko: vsakdo misli, se najbolj spozna. Druga težava je pa v tem, da se je novinarstvo večinoma zvedlo na poročanje o stališčih tega ali onega, medtem praktično nihče več ne postavlja neprijetnih vprašanj. Tistih par novinarjev, ki pa to (še) počnejo, pa takoj označijo za politične aktiviste te ali one strani.

In še: problem je tudi izobrazba. Novinarstvo je obrt. Je znane o tem, kaj je vest, kaj je novica, kaj je komentar. Je vedenje o tem, kam gre vejica, kaj je vrinjeni stavek, kaj je poved. So tudi izkušnje o tem, kakšen tekst je sprejemljiv za radio, kako se obnašati pred kamero, kako skrajšati tekst na 1500 znakov. Ampak novinar mora tudi poznati področje, ki ga pokriva. Zato bi bilo za slovenske medije dolgoročno zelo dobro, da bi novinarstvo postalo izključno podiplomski študij, ki bi pa posameznik lahko vpisal šele po tem, ko bi diplomiral.

In še o primeru s Čarli TV: Žalibog ima “novinarka” popolnoma prav. Njena naloga je, da govori trače v mikrofon in da je lepa v kamero. Nisem videl ne nje, ne oddaje (za TV Čarli vem samo iz anekdot), ampak si domišljam da govorimo o enačbi “veliki joški = velika gledanost”. V tem pogledu ta “novinarka” dosti bolje opravlja svoje delo kot marsikateri novinar ali novinarka, ki samo vleče plačo in dela krš prispevke.

V tem pogledu ga res opravlja odlično ;) Ampak kot si že povedal; problem je, ker je takih odličnežev vedno več. Glede podiplomca za novinarstvo pa se strinjam.

Eeeh, poznavanje področja, strokovnost, izobrazba, (ne)profesionalizem …. vse to je le delček problema. Ironično, ampak novinarji verjetno še nikoli v zgodovini niso bili tako visoko formalno izobraženi kot danes (govorim v povprečju, seveda so tudi izjeme). In hkrati jim to še nikoli ni tako malo pomagalo.

Prosto po Halimiju: novinar ima na politiko medijskega lastnika približno toliko vpliva kot prodajalka v supermarketu na poslovne odločitve svojega delodajalca.

http://www.maska.si/sl/zalozba/mediakcije/serge_halimi_novi_psi_cuvaji/

Posameznik in njegove odločitve so seveda pomembne, ampak to ne sme zakriti dejstva, da gre tudi (predvsem?) za sistemski problem …

To izjemno posrečeno kombinacijo teksta, simbolične slike in reklame ste že opazili :D

http://www.shrani.si/f/39/1e/2cjGqXXz/post-2-1233742845.jpg

ps: pa še vir teksta (http://en.rian.ru/russia/20090203/119959860.html), da se vidi kako naporno je delo na spletnih redakcijah.

Da, gre za sistemski problem, ampak gospodična zgoraj je s stanjem povsem zadovoljna in ponosna na svoj dosežek.

@J polepšal si dan ;)

@LJK: To je sistemski problem v toliko, kolikor novinarji prostovoljno sodelujejo v takem sistemu. Povsem logično je, da medijski lastnik zahteva večjo gledanost/branost/poslušanost, ker se to neposredno in posredno odraža na prihodkih firme. Ampak to ni opravičilo za relativno velike kikse, ki se dogajajo. Novinar ima en velik vzvod s katerim vpliva na medijsko politiko lastnika. Lahko gre iz firme. Če ima jajca in če bi njegov odhod pomenil dejanski udarec za kvaliteto vsebine.

Z redkimi izjemami v Sloveniji takšnih novinarjev ni. Ne takih, ki bi imeli jajca, ne takih, ki močno dvigujejo kvaliteto nekega medija. Ergo problem ni sistemski ampak čisto osebne narave. Kajti dokler ne bodo novinarji začelo delati tako kot je treba, bo stanje takšno kot je. Še večji problem kot novinarji pa so marsikateri uredniki, ki – namesto da bi svoje novinarje ščitili in jim dajali oporo – gnojnico zlivajo naprej po svojih redakcijah. Ampak tudi tu se je treba enostavno postavit na zadnje noge in včasih malo tvegat.

Ne vem, kako naj sistemsko rešimo drsenje v tračarije in brezjajčnost slovenskega medijskega prostora…

Saj – ampak to pomeni, da se je treba poučiti tudi o delovanju hegemonije ;)

@ “To je sistemski problem v toliko, kolikor novinarji prostovoljno sodelujejo v takem sistemu”

kako bi rekel… če izboljšanje sloni na herojih, ki imajo jajca, jaz obupam. Poglej samo Delo v času najhujših svinjarij: malo so besedno protestirali in se trkali po prsih, par jih je odšlo drugam (ker so jih brcnili), ampak cajtng je še vedno redno izhajal.

@pengovsky
Vsekakor. Saj ne trdim, da je osebni “statement” nepomemben. Daleč od tega. Noben pritisk ne more novinarjem vzeti toliko avtonomije, kolikor si je lahko vzamejo sami. Ampak hkrati se je treba tudi vprašati, na kakšnem “trgu” delujejo medijski lastniki. Trgu “kvalitete”? “Javnega interesa”? S čim bi odhod “dobrega” novinarja dejansko – in ne le v teoriji – prizadel medijskega lastnika?

Če sem malce žlehten – današnja medijska industrija ima z ideali liberalne medijske teorije (mediji kot predpogoj obveščenosti za racionalno odločanje o demokratični oblasti) približno toliko skupnega kot farmacevtska industrija z ideali hipokratove prisege ;)

Saj bo Praprotnik potalal 571 licenc in položaj SLO novinarsatva bo rešen na vekov veke

@Jure: Sploh ne gre za herojstvo. Delo je že redno izhajalo, ampak če je kdaj kak cajteng ekspresno tonil, je bilo to Delo med Jančič-Slivnikovo epizodo. Posledično so se na Dnevniku zbrihtali in začeli sestavljat odličen cajteng, no zdaj pa so stvari spet v “naravnem stanju”, kjer je Delo na vrhu, potem ni nekaj časa nič, potem pa pride Dnevnik.

S tem, da Delo danes ali pa Delo tik pred posilstvom sploh nista primerljiva, v korist slednjega, jasno. Gre za to, da novinarji (oni sami, ne razni teoretiki medijev) pogruntajo, da med njimi in obveščeno javnostjo, ne stoji nič. Da lahko rečejo kar hočejo, če imajo za to dovolj trdne argumente. Da znajo biti, skratka, novinarji in ne poročevalci z novinarskih konferenc.

@LJK: “S čim bi odhod “dobrega” novinarja dejansko – in ne le v teoriji – prizadel medijskega lastnika?”

Poglej Delo. Dnevnik se je začel dvigovati, ko so nogirali Milharčiča in ostale, ki so večinoma prebegnili k Dnevniku. Dnenvik ima danes dosti večji vpliv, še posebej sobotna izdaja, kot da je imel preden so zašuštrali Delo, ki se še vedno ni pobralo. Stavim, da se Laškemu kot medijskemu lastniku računica pri naložbi v Delo niti pod razno ne izide.

Drugi odstavek pa v celoti podpišem. A pomoje bi morali novinarji najprej počistiti pred lastnim pragom in se vprašat, koliko k temu prispevajo sami, ne se pa zgovarjat na grde grde lastnike, ki mislijo da je medij isto kot PR glasilo. Če bi nek hipotetični novinar Dela rad pisal o Laškem, pa mu lastnik ne pusti, naj nese članek k Dnevniku, kjer mu ga bodo z veseljem objavili. Ampak grem stavit, da si ne bo upal.

@Posebni: No, ta peticija je primer brezjajčnosti o kateri govorim. Njena vsebina sicer popolnoma drži, ampak prišla je najmanj leto dni prepozno. Takrat ko sta se Šurc in Zgaga (ni bil Praprotnik) zbudila, je bilo že vse mimo.

ob omenjanju herojstva sem mislil na take svetle primere, znane predvsem iz Francije, ko novinarji pač gredo na ulice in nehajo delat cajtng, pol pa si ga naj lastnik sam napiše, če zna. Če je bil kdo pri nas v poziciji, ko bi si to lahko privoščil, so bili to novinarji Dela.

glede kakovosti pa je takole… Delo je danes popolnoma družbeno nerelevantno; jaz ob sobotni prilogi, nekoč paradnemu konju slovenskega novinarstva, samo še zaspim. tako brez jajc, tako bledo in medlo… brez veze. Dnevniku manjka še pa še, toda če pogledam, koliko zgodb so odprli v zadnjem času, je Delo še manjše.

@Jure in pengovsky
Se strinjam: zgodba o zatonu Dela je idealen “case study” za kakega doktorskega študenta medijske politične ekonomije (in še česa), saj vsebuje čisto vse sestavine za odlično dizertacijo ali celo knjigo. Vseeno pa ne idealizirajta francoske uporniške folklore in domnevnega Dnevnikovega “vzpona”, saj stvari niso tako preproste, če jih pogledaš/poznaš od blizu ;)

Hm, idealiziranje je odveč, sam marsikaj je boljše kot eno leto prepozna peticija ;)