Novi maliki

| 6. December 2007 | | kriptoproletarec

Potem ko v preteklih letih večina prebivalstva Slovenije ni zaznala slavljenja dneva človekovih pravic, je treba sedanji vladi priznati, da s svojimi potezami učinkovito postavlja nove simbole. Ob letošnjem dnevu človekovih pravic 10. decembra bomo zopet dobili dve uradni proslavi, prvo v organizaciji velikega komornika za državne proslave Zorna in drugo v obliki sprejema pri varuhinji človekovih pravic. Državna (vladna ali naj zapišemo kar Janševa?) proslava bo posvečena trpljenju ljudi pod nedemokratičnim, protizahodnim, stalinističnim in protikrščanskim režimom po letu 1945. (Mimogrede, kaj pa človekove pravice pred letom 1945, recimo v Kraljevini Jugoslaviji, ki je za nekatere neodemokrate očitno vzor demokratičnosti?) Varuhinja pa opozarja, da je treba na takšen dan opozarjati na vse oblike kršitev človekovih pravic. Nenazadnje predvsem na tiste, ki se dogaja tukaj in zdaj. Vsekakor nikoli in nikdar vladajoči režim ni opozarjal na kršitve, ki jih sam ustvarja. Zato je njegova zagledanost v preteklost toliko bolj simptomatična. Dajmo postavit nov malik, poimenujmo jih človekove pravice, opozorimo na to, da so ta presvetli pojem nekoč hudobci kršili in da šele sedaj, ko nam vladajo ljudje, ki resnično spoštujejo malika, teh kršitev ni več. Ker sedaj oblast ne pobija več ljudi in jih ne zapira brez razloga. Sedaj samo krši neke odločbe Ustavnega sodišča (v katerem so tako ali tako ostanki nedemokratičnega in protizahodnega režima) in zapira ljudi z razlogom (skokovito naraščanje zaporniške populacije in predlog uvedbe dosmrtnega zapora, ki ga recimo nedemokratični in protizahodni režim sploh ni poznal).

Ob vsem tem se “človek” (glede na zlorabo pojma človekove pravice bi raje uporabljal drugačno terminologijo) sprašuje, kaj se plete po glavi naše vlade. Ali se zavedajo, da so naslednje volitve izgubljene in si dajejo duška s temi orgijami državnosti, tako da multiplicirajo nekakšne praznike tega ali onega dogodka konstitutivnega za meščanski režim v Sloveniji? Saj več kot četrtine prebivalcev ne morejo prepričati z njihovo gonjo proti ostankom nedemokratičnega in protizahodnega režima. Ali so tako zaverovani v svoje sveto poslanstvo, da končno razsvetlijo oprane možgane? (Vemo, kateri režim je večini opral možgane, izvzeti so bili samo tisti, ki jim je nekateri še starejši režim pral možgane.) Mogoče se res dojemajo kot mučenike demokracije, ki so dosledni v svojem delovanju, tudi če jih bodo zaradi tega nehvaležni ljudje na naslednjih volitvah simbolično križali. Kar bi blo povsem v skladu z njihovim krščanskim dojemanjem sveta.

Starosta demokracije Ljubo Sirc pozdravlja potezo vlade, saj bo končno tudi njegovo trpljenje dobilo obliko mučeniške poti. Hkrati pa očitno smatra, da izbrisanim niso kršene človekove pravice. Oziroma deli človekove pravice na manjše in večje pravice. Izbrisanih namreč niso pobijali, ampak samo niso izkoristili možnost, da pridobijo državljanstvo. Bojmo se demokratov, ki se izdajajo za demokrate. Ker ljubimo zgodovinske analogije, vsekakor lahko sklepamo, da tudi ne moremo primerjati štiriletnega boja partizanov z desetdnevno vojno teritorialcev. Konec koncev JLA ni pobijala Slovencev, ampak samo zasedla mejne prehode. Tako kot so lahko tudi zaprti v Guantanamu veseli, da jih niso kar na mestu likvidirali tako kot v Faludži. Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni.